Obrambna panoga ob napovedi 800 milijardnih investicij doživlja preporod. Kako bodo podjetja unovčila evropske namere po vlaganjih v obrambno industrijo?
Medtem ko delnice največjih igralcev v industriji rastejo z neverjetnimi pospeški, tudi manjši – kot je slovensko podjetje Arex iz Šentjerneja – iščejo možnosti za širitev. Arex, ki je leta 2023 imel malo manj kot 24 milijonov evrov prihodkov od prodaje, po sklenitvi posla za dobavo pištol Slovenski vojski vlaga v širitev svojih zmogljivosti.
Letos po besedah njihovega direktorja Tima Castagna naročajo opremo, načrtujejo vsaj dva prevzemna posla, imajo posel z Rheinmetallom in so v postopkih priprave na razpis v Nemčiji. Z njim smo govorili o tem, kakšne načrte imajo za nadaljnje prevzeme, kaj razvijajo, kako bodo uresničili svoje načrte, da bi postali dobavitelj za vse potrebe pehote, in kaj bo z investicijami ob morebitnem premirju?
Preberi še

Putin se strinja z omejitvijo napadov na Ukrajino, a ne bo pristal na premirje
Rusija zahteva ustavitev tuje vojaške pomoči in podporo obveščevalne službe Ukrajini kot pogoj za trajno premirje.
pred 20 urami

Trumpov napad na hutijevce: Bo to vplivalo na Luko Koper?
Kljub začasni negotovosti v Rdečem morju v Luki Koper ne pričakujejo večjih posledic, saj so se ladjarji že prilagodili s spremembo poti preko Afrike.
18.03.2025

Aleš Skok: 'Rešitev ukrajinskega konflikta bi zagnala gradbeništvo'
Leto dni po podpisu Antwerpenske deklaracije se je z Ursulo von der Leyen srečalo 400 podjetnikov, med njimi je bil tudi prvi mož Cinkarne Celje Aleš Skok.
18.03.2025

Kdo bi v oboroževalski vročici lahko zavil v obrambno panogo?
Največ priložnosti za rast bo v jeklarstvu, proizvodnji kovinskih izdelkov, strojev, polproizvodov za industrijo mobilnosti in v elektroindustriji.
17.03.2025
Svetovni vlagatelji tvegano stavijo na vrnitev na ruski trg
Vendar so te stave povezane s številnimi tveganji, še posebej, če bo Kremelj pisal pravila vstopa.
16.03.2025

Kako slediti toku denarja, ki se preusmerja v obrambo?
Vojna v Ukrajini, vlaganja v obrambo, ESG, carinska vojna: svet je pred novo ureditvijo.
13.03.2025
Evropa se oborožuje, Nemčija je denimo tik pred tem, da sprejme najobsežnejši sveženj obrambnega financiranja v zadnjega pol stoletja. Živahno je tudi v Sloveniji, kjer se govori o dvigu obrambnega zneska nad dvoodstotnim pragom zveze Nato. Kako bo to vplivalo na vaše poslovanje, si obetate večje vložke?
Pravzaprav si, vendar se zavedamo, da nismo v prvi vrsti prejemnikov napovedanega povišanja. Dodatna sredstva bodo dobile velike družbe, s katerimi pa sodelujemo, tako da se bodo sredstva postopno pretakala tudi navzdol. Novice so polne napovedi o naložbah v večje obrambne sisteme, kot je jedrska oborožitev in letala, Arex ni del tega, a pozitivne posledice povečanih naložb bomo v naslednjem koraku čutili tudi mi.
Podjetja po Evropi vlagajo v povečevanje proizvodnih zmogljivosti. Se s tem trenutno ukvarjate tudi vi. Koliko boste v kratkoročnem obdobju vložili v ta namen?
Vsekakor se znotraj celotne industrije o tem veliko pogovarjamo. Mi bomo letos vložili nekaj milijonov evrov v tehnologijo, stroje. Sicer še nimamo naročil, vendar vemo, da bodo in da lahko traja, da naročeni stroji tudi pridejo, zato bomo to storili že prej. Številni to že počnejo.
Pred časom ste za Bloomberg Adria dejali, da ste v sklepnih fazah razvoja nove pištole za Slovensko vojsko (SV). Na kateri točki je projekt?
Projekt je bil v končni fazi dodeljen Arexu in prva dobava bo poleti in še ena prihodnje leto. Gre za izdelek, ki je bil razvit skupaj s SV, tako da bo vojska dobila to, kar si je zaželela.
Ali lahko poveste kaj več o tem? Za kako obsežno naročilo gre in kakšna je vrednost posla?
Gre za 10 tisoč kosov orožja v prvi pošiljki, pozneje pa bodo sledila še druga. O vrednosti posla ne bi govoril, saj je za to pristojen naročnik, torej SV.
Arex vetrina pištol I Foto: Bojan Žalec - Bloomerg Adria
Kako napreduje projekt izdelave streliva večjega kalibra, v katerega naj bi bilo vključeno večje število domačih obrambnih podjetij?
Še vedno potekajo aktivnosti, vendar še nismo v fazi, ko bi bil Arex aktivno vključen v uresničevanje. Gre za postopne premike v tej smeri.
Kakšne so pa razmere na trgu na področju opreme, saj pravite, da vlagate v ta namen in naročate stroje, ampak trenutno to počenejo vsi.
Res je. Vendar moramo ločevati, ko govorimo o obrambni industriji, saj gre za široko industrijo. Vanjo sodi tako izdelava letalonosilk kot majhnih brezpilotnih letal, mi pa smo nekje vmes.
Trenutno so največje investicije usmerjene v logistiko in težko opremo, kot so oklepniki, letala in tudi majhno orožje, ki pa je naše področje, in na to se pripravljamo.
Evropa je namreč v preteklosti veliko razvoja prepustila ZDA, zato nimamo potrebne tehnologije in moramo poiskati svoje rešitve.
Kaj bodo pa po vašem mnenju največji izzivi krepitve obrambne industrije? Financiranje je prvi pogoj, kaj bo še pomembno?
Vse se seveda začne in konča pri financah. Pomemben je tudi razvoj, začeti moramo spet razvijati. Evropa je namreč v preteklosti veliko razvoja prepustila ZDA, zato nimamo potrebne tehnologije in moramo poiskati svoje rešitve. To je sicer evropska močna točka.
Eden največjih izzivov je čas. Moramo biti hitri. Potrebne bodo pa tudi surovine, ljudje in denar. Morali bomo sodelovati in oblikovati zavezništvo držav, ne posameznih ločenih rešitev za vsak segment.
Ker bodo tudi kadri pomembni, načrtujete letos nove zaposlitve?
Vedno iščemo sposobne ljudi, letos smo že zaposlovali in še bomo. Iščemo pa tudi primerna podjetja za prevzem, saj mednarodno širimo skupino in tudi za to potrebujemo najboljše kadre, ki so na trgu.
Ne bodo se povečali le izdatki za obrambo, ampak se bo večina držav odločila tudi za vnovično uvedbo obveznega služenja vojaštva.
To pomeni, da iščete podjetja za prevzem tudi v tujini?
Da. Sicer vse vodimo iz Arexa, ki je uspešno podjetje, smo pa že lani prevzeli podjetje Styr Arms v Avstriji. Vedno smo na preži in letos bomo gotovo sklenili vsaj še dva prevzema.
Ste lahko bolj konkretni – kje so ta podjetja, s čim se ukvarjajo?
Ne morem vam povedati več, ker smo sredi zaključevanja posla. Povem pa lahko, da želimo oblikovati skupino, ki bi povsem oskrbovala pehoto. Stranke bi torej pri nas lahko kupile orožje, pa tudi vso drugo potrebno opremo, strelivo, opremo za treniranje in jim ne bi bilo treba iti k več ponudnikom, saj to tudi od naročnikov zahteva čas in kadre. Iščemo torej podjetja, ki sodijo v ta del oskrbe in proizvajajo vse od pištol do osebne zaščite vojakov.
Poročali smo, da ste že sklenili posel s slovensko vojsko, ste pa zainteresirani za oskrbovanje celotnega evropskega trga.
Delujemo iz Slovenije. Opravičujem se vam, ker ne govorim dobro slovensko, saj sem Nemec, ampak sem se zaljubil v to državo. Slovenija ima večinski del našega posla, ponosni smo, da bomo letos slovenski vojski dostavili pištole, ampak svet je večji od Slovenije. Naš cilj je Evropa in države članice Nata, ampak iz Slovenije, ki je polnopravna članica Nata in Evropske unije, imamo idealno možnost za to. Pravkar se prijavljamo na veliko javno naročilo v Nemčiji, tako da smo pripravljeni iti, kamorkoli lahko.
Kaj pa napovedano povečano trošenje za obrambo v Nemčiji, ki se ji pod novim kanclerjem Friedrichom Merzem napovedujejo rekordni izdatki?
Gre za odziv Nemčije na dogajanje oziroma poteze ZDA. Združene države kažejo, da niso več zanesljiv partner pri zagotavljanju evropske varnosti, za katero bomo morali poskrbeti sami. Osebno nisem zagovornik krepitve trošenja države, vendar v trenutnih razmerah preprosto nimamo druge izbire. Res pa je, da ima Nemčija nizko raven dolga, zato namere vlade ne bodo občutno poslabšale njenega ugleda na trgih. Mislim, da bo več težav pri sprejemanju infrastrukturnega sklada kot pa glede povečanja izdatkov za obrambo.
Z Rheinmetallom imamo velik posel za proizvodnjo streliva, kar pa bo dolgoročen projekt.
Kakšne posle še pričakujete v Nemčiji, se morda pogovarjate za sodelovanje z Rheinmetallom?
Nemčija ima velik proračun, sam tudi govorim isti jezik in to marsikaj olajša. Pogovarjamo se z Rheinmetallom in nekaj drugimi podjetji, za katera tudi že proizvajamo orožje. Arex ima široko tehnološko ponudbo, s katero lahko pomagamo drugim podjetjem. Z Rheinmetallom imamo velik posel za proizvodnjo streliva, kar pa bo dolgoročen projekt.
Bodo vsa ta vlaganja propadala ob morebitnem premirju v Ukrajini? Kako volatilno je trenutno vaše poslovno okolje?
Vlaganja ne bodo propadla. Večina meni, da naša industrija temelji le na dogajanju v Ukrajini, kar ni res. Ukrajina je res povod, ampak zaradi ukrajinske krize smo dojeli evropsko pomanjkanje financiranja in pomanjkanje opreme na področju obrambe, kar pomeni, da je treba to hitro povzdigniti na mednarodne standarde. Ne moremo se več zanašati na to, da nas bodo ščitile druge države. To dejstvo ostaja. Ves denar, ki bo na voljo obrambi, bo tudi porabljen. O tem sem prepričan.
Poudaril pa bi, da mir, ki se trenutno nakazuje, pomeni, da je Ukrajina izgubila vojno. Rusi bodo dosegli, kar so nameravali na začetku invazije, in Evropa bo manj varna. Premirje bo predsednika Vladimirja Putina le okrepilo v njegovih načrtih za nadaljnje zavojevanje Evrope. Dobra stran tega je, da sta Evropa in Nato ugotovila, da potrebujemo več naložb v lastno varnost. Menim, da se zato ne bodo povečali le izdatki za obrambo, ampak da se bo večina držav odločila tudi za vnovično uvedbo obveznega služenja vojaštva.
Bo evropska industrija na račun povečanih izdatkov v prihodnje lahko konkurirala uveljavljenim globalnim igralcem, kot sta ZDA in Rusija?
Upam, saj bomo v nasprotnem primeru imeli močno obrambno industrijo, ampak bomo vsi govorili rusko. Če tega ne želimo, moramo vlagati in se razvijati. V zadnjih desetletjih smo se pretirano zanašali na ameriški varnostni dežnik, a ti časi so za vedno minili in postaviti se moramo na lastne noge.