Aleš Skok: 'Rešitev ukrajinskega konflikta bi zagnala gradbeništvo'

Evropska visokointenzivna panoga je pod vse večjimi pritiski. Opozorila, da se dogaja deindustrializacija, prihajajo že več let. Dodatno je Evropo na eni strani obremenil zeleni prehod, na drugi strani pa nekonkurenčnost in neproduktivnost, na kar je opozorilo tudi poročilo Maria Draghija. Evropska komisija je februarja predstavila vrsto predlogov, kako rešiti Evropo iz primeža nekonkurenčnosti in neproduktivnosti, pomanjkanja inovacij in prepočasnega zelenega prehoda. Med podjetji, ki so podpisala Antwerpensko deklaracijo in so se februarja sestala s predsednico Evropske komisije, je tudi Cinkarna Celje. Cinkarna Celje v preteklih letih intenzivno vlaga v zeleni prehod. 

Z njenim predsednikom uprave Alešem Skokom smo govorili o zagotovilih Ursule von der Leyen, ki so jih slišali, in poslovanju letos, ki se je začelo z napovedmi carinskih vojn, poglobitvijo negotovosti zaradi vojne v Ukrajini ter pospešenim vlaganjem v obrambo. 

Leto dni po podpisu Antwerpenske deklaracije se je 400 podpisnikov konec februarja sestalo z Ursulo von der Leyen. Kaj konkretno se je spremenilo v preteklem letu? Na kaj konkretno ste opozorili tudi vi?

Počasi dozoreva spoznanje, da je obstoj industrijske proizvodnje, vključno z bazično in energetsko intenzivno industrijo, kamor sodi tudi kemična industrija, ključen za dobro strateško pozicijo Evrope v svetu. Evropska unija je do zdaj posvetila preveč pozornosti – sicer javnosti všečnemu in potrebnemu – zelenemu prehodu, ki pa mora biti podprt z realnimi rešitvami, ki jih je mogoče izvesti na tehnološko in ekonomsko vzdržne načine.

Tako kot preostala kemijska industrija tudi mi opozarjamo na visoke in nekonkurenčne cene energije, ki povzročajo nekonkurenčnost evropskih tovarn v primerjavi s tovarnami v ZDA ali Aziji. Evropa mora biti bolj pragmatična in mora razvijati vse vrste proizvodnje električne energije, ne le obnovljivih virov, kot sta sonce in veter.

Dejstvo je, da se bo potrošnja električne energije v prihodnjih letih zelo povečala, tudi v kemijski industriji. Zato se pridružujemo stališču, da bi morale nekatere države članice premisliti o ponovnem odprtju nekaterih trenutno zaprtih energetskih objektov, kot so dobro vzdrževane jedrske elektrarne v Nemčiji. Potrebna pa so tudi dodatna vlaganja v povezavo omrežij v Evropi, ker še vedno opažamo določene ovire v pretokih električne energije med državami članicami, kar povzroča veliko nihanje dnevnih cen elektrike ter pa tudi velike razlike v cenah med severom in jugom Evrope.

Ravno v povezavi s tem, kar trenutno omenjate, je bil izdan tudi evropski kompas za konkurenčnost. Evropska komisija je konec januarja objavila ključne smernice, konec februarja sta sledila dogovor o čisti industriji in akcijski načrt za zeleno energijo. Kaj konkretno bi si lahko vi obetali in kdaj?

Kot razumemo, je Evropska komisija s temi smernicami jasno nakazala usmeritev v bolj trajnostno in tudi bolj konkurenčno evropsko industrijo. To je za podjetja, kot je naše, ključnega pomena. Poudarek na razogljičenju, energetski učinkovitosti in inovacijah lahko prinese neko novo priložnost za dobičkonosna vlaganja.

Potrebujemo bolj stabilno poslovno okolje in podpirati moramo predvsem tisto, kar je tehnološko izvedljivo in ekonomsko smotrno. Pričakujemo, da bo evropska politika pri tem postala bolj realna. Kar zadeva konkretne mehanizme za financiranje in podporo pri prehodu na nizkoogljične proizvodnje procese, pričakujemo jasnejše smernice, tudi glede dostopa do evropskih sredstev in spodbud za vlaganja v modernizacijo proizvodnih procesov ter za razvoj inovativnih materialov z manjšim okoljskim odtisom.

Pri tem je torej ključna časovnica, ker podjetja potrebujejo predvidljivo okolje in hitrejše ukrepanje, vnaprej je pa treba vedeti, kakšno bo to regulativno okolje.

Ko omenjate predvidljivo poslovno okolje. Carinske vojne so zelo nepredvidljive. Titanov dioksid je sicer posebna zgodba zaradi protidampinških carin za uvoz iz Kitajske. Po drugi strani so bile leta 2023 ZDA glavna izvozna partnerica evropske kemijske industrije. Kako bo trenutna politika predsednika Trumpa posredno in neposredno vplivala na evropsko industrijo, tudi na vas? Kako spremljate vse, kar se dogaja na tem področju?

Z zaskrbljenostjo. Predvsem je prisotna velika negotovost, nihajnost okolja. Veliko bo odvisno od tega, kaj bo s carinami, uveljavljenimi v trikotniku ZDA, Kitajska, Evropa. Dejstvo je, da vsaka uvedba dodatnih carin bistveno spreminja poslovno okolje tako nam kot našim tekmecem. Povečuje ali poslabšuje se naša konkurenčnost bodisi v Evropi bodisi v ZDA, kamor smo tudi začeli izvažati.

Z visokimi generalnimi carinami, na primer 25 odstotkov na uvoz iz Evrope, bi bili v ZDA nekonkurenčni. Če bi se Evropa odzvala s povračilnimi carinskimi stopnjami, pa bi tako zmanjšala uvoz iz ZDA, kar bi na srednji rok povzročilo manj menjave med ZDA in Evropo v tem segmentu in usmerilo proizvajalce na svoje lokalne trge, to pa po mojem mnenju na srednji in dolgi rok ni dobro za nikogar. 

Kolikšen delež izvoza in uvoza pa trenutno zajemajo ZDA za vas?

Manjši delež. Trenutno v ZDA izvažamo le nekaj odstotkov blaga. Imamo pa srednjeročne ambicije, da bi na trge zunaj Evrope, posebej na trg ZDA, izvažali do 10 odstotkov celotnega portfelja.

Bi lahko rast obrambne industrije spodbudila rasti tudi v drugih segmentih oz. v vaši industriji? Kako spremljate trenutno dogajanje na trgih pod napovedanimi vlaganji v obrambo?

V segmentih kemijske industrije vsekakor. V svojem primeru pa ne pričakujemo prav veliko vpliva. Nam bi bistveno več pomenila razrešitev geopolitičnih konfliktov, še zlasti v Ukrajini. To bi povzročilo obnovo v Ukrajini in rast gradbeništva kot posledico, bi pa tudi evropski kupci zaradi večjega občutka varnosti bolj odprli svoje denarnice in z večjim navdušenjem vlagali v trajne dobrine v gradbeništvu.

Cinkarna Celje presežni kapital vlaga tudi v obveznice in zakladne menice. Koliko ste vi v zadnjem času vložili v to in kakšne aktivnosti morda na tem področju še načrtujete?

Prosta sredstva, ki jih imamo v vsakem trenutku na razpolago, skrbno upravljamo in redno sodelujemo na trgih zakladnih menic. Trenutno tam obračamo okoli 40 milijonov evrov, se pa to spreminja v skladu z nihanjem obratnega kapitala. Pri nas ocenjujemo, da so tovrstna vlaganja kot neke premostitve v trenutku, ko denarja za krajši čas ne potrebuješ, in prispevajo k celotnemu rezultatu. Tako smo lani zaslužili skoraj dva milijona evrov obresti.

Kaj pa nadaljnji načrti za odkupe lastnih delnic? Cinkarna Celje je v zadnjem času kupovala tudi lastne delnice. 

Vsekakor imamo načrte, smo pa trenutno omejeni s sklepom skupščine, da lahko odkupujemo lastne delnice do vrednosti 29 evrov na delnico, trenutni tečaj se pa giblje čez to raven.

Glede na trenutno krizo v panogi imate morda v načrtu tudi prevzeme oziroma ali imate ogledano kakšno prevzemno tarčo?

V naši srednjeročni strategiji tega za zdaj ni. Smo pa vedno pozorni na to, kako naša panoga diha, kako deluje. Spremljamo situacijo na vseh področjih, tudi na tem.

Če strneva, kakšni so vaši obeti za letošnje poslovanje panoge?

Letos smo zmerni optimisti, tako nekako smo tudi oktobra zastavili letni načrt. Je pa mogočih več scenarijev. Pozitiven scenarij bi vsekakor bil, kot sem že omenil, da bi se ukrajinska kriza zaključila. To bi vsekakor pognalo gradbeništvo, tudi v kombinaciji z nižanjem obrestnih met.

Negativen scenarij in odstopanje navzdol bi bilo še večje zaostrovanje geopolitičnih konfliktov. Za zdaj načrtujemo, da bomo realizirali ta načrt, ki smo si ga začrtali. To je dobiček v vrednosti 15 milijonov evrov. Če bi se zadeve začele umirjati, pa lahko pričakujemo tudi kaj več od tega.