Dobro jutro. Bo mirovni sporazum med ZDA in Iranom obveljal?
Medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump na domačem političnem prizorišču breni pred kritikami, da je preveč popustil Iranu, supertankerji, natovorjeni s skoraj 80 milijoni sodov nafte, čakajo v Perzijskem zalivu in so pripravljeni v vsakem trenutku prečkati Hormuško ožino, če bodo trgovci in lastniki ladij prižgali zeleno luč.
Po podatkih družbe Vortexa, ki jih je zbral Bloomberg, je nafta naložena na 40 zelo velikih tankerjih za prevoz surove nafte (VLCC). Količina nafte v zalivu je verjetno še večja, če bi v izračun vključili tudi manjše tankerje. Lani je bilo v Azijo iz regije dobavljenih približno 15 milijonov sodov nafte na dan.
Kulturni premik za evropske banke
Evropska komisija bo pozvala finančne institucije in nadzornike Evropske unije (EU), naj prevzamejo večja tveganja, saj si v Bruslju prizadevajo za povečanje konkurenčnosti bančnega sektorja. Osnutek težko pričakovanega poročila o bančni konkurenčnosti, navaja, da bo za oživitev evropskega finančnega sektorja potreben "kulturni premik" od trenutne "ničelne tolerance tveganja" bančnih nadzornikov in regulatorjev, razkriva Euractiv.
Intervju s finančnim ministrom Andrejem Šircljem: novi davki, INR, božičnica in kje bo vlada zarezala v odhodke
Pogovarjali smo se z ministrom za finance Andrejem Šircljem. V intervjuju govori o davčnih spremembah, božičnici, javnih financah in ukrepih, s katerimi namerava vlada omejiti rast proračunskih odhodkov.
Bobo
V ospredju so načrti glede novih davkov, obremenitve dela ter iskanja ravnotežja med financiranjem državnih politik in ohranjanjem konkurenčnosti gospodarstva. Posebno pozornost namenja tudi vprašanju, kje bo vlada iskala prihranke in kako namerava zagotoviti vzdržnost javnih financ v prihodnjih letih. Podrobnosti lahko preberete v intervjuju na povezavi.
Koliko stane poletje brez šole?
Poletne počitnice za starše niso le čas dopustov, ampak tudi organizacijski in finančni izziv. Devet tednov brez šole pomeni iskanje varstva, usklajevanje dopustov in pogosto tudi dodatne stroške za tabore, počitniške dejavnosti ali pomoč sorodnikov.
Medtem ko imajo slovenski zaposleni praviloma štiri tedne dopusta, osnovnošolci poleti doma ostanejo več kot dva meseca. Razkorak med šolskim koledarjem in delovnimi obveznostmi zato vsako leto odpira vprašanja o družinski politiki, varstvu otrok in dostopnosti počitniških programov. Kako se znajdejo starši, koliko jih stane poletje brez šole in kakšne rešitve poznajo drugod po Evropi? Več si lahko preberete na povezavi.
Nova ETF-sklada na ljubljanski borzi. Kako konkurenčna bosta?
Ilirika je na Ljubljansko borzo pripeljala prva sklada ETF, s katerima želi vlagateljem ponuditi enostavnejši dostop do globalnih delniških trgov. Vlagatelji pri izbiri skladov vse več pozornosti namenjajo provizijam, stroškom upravljanja in likvidnosti, saj prav ti dolgoročno pomembno vplivajo na donosnost naložb.
Ključno vprašanje je zato, kako stroškovno konkurenčna bosta nova produkta v primerjavi z uveljavljenimi tujimi ETF-i. Kaj prinašata nova sklada in kako se po stroških primerjata z največjimi konkurenti? Več si lahko preberete v današnjem članku.
Lahko Izrael zruši sporazum med ZDA in Iranom?
Napetosti med Izraelom in Iranom znova postavljajo pod vprašaj prihodnost diplomatskih prizadevanj za omejitev iranskega jedrskega programa in stabilnost na Bližnjem vzhodu.
Morebitna nova zaostritev konflikta bi lahko imela posledice daleč zunaj regije, od energetskih trgov do odnosov med ZDA in njihovimi zavezniki. V ospredju je vprašanje, ali lahko vojaški pritiski in geopolitične napetosti ogrozijo možnosti za trajnejši dogovor med Washingtonom in Teheranom. Več preberite na povezavi.
Kako so Slovenci hrbet obrnili Euriborju
Slovenci so v zadnjih letih skoraj povsem opustili stanovanjska posojila s spremenljivo obrestno mero. Aprila je bilo na Euribor vezanih le 0,6 odstotka novih stanovanjskih kreditov, kar je najmanj med državami evrskega območja.
Preobrat se je začel že med pandemijo, ko so gospodinjstva in banke izkoristili zgodovinsko nizke fiksne obrestne mere, še preden je ECB začela zviševati ključne obrestne mere. Medtem ko so v Sloveniji variabilni krediti praktično izginili, v baltskih državah in na Finskem njihov delež še vedno presega 90 odstotkov. Podrobneje o dogajanju pišemo v članku.
Najbolj brane zgodbe:
1. Janković obljublja tri tisoč, trg je že presegel pet: Katere četrti Ljubljane so najdražje?
2. Iran, nafta in evropske delnice: kdo največ pridobi z mirom
3. Slovenske banke pri depozitih ostajajo na dnu evrskega območja - kje so neobanke
4. Proteinski bum: Posel z beljakovinami cveti, bo kilogram kmalu stal 75 evrov?
5. Kakšen vpliv bo imelo svetovno prvenstvo na ameriško gospodarstvo
Kaj spremljamo danes:
- V ZDA in na Kitajskem bodo zaradi praznikov borze zaprte.
- Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji.
- Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe, indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in mnenje potrošnikov.
- O obrestnih merah bo odločala ruska centralna banka.
.webp){kind=icon}
