Janković obljublja tri tisoč, trg je že presegel pet: Katere četrti Ljubljane so najdražje?

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred natanko letom dni obljubil, da bo do konca leta 2027 kvadratni meter v mestu stal 3.000 evrov brez davka, je poročal Večer. Cena kvadratnega metra v Ljubljani pa se je po zadnjih podatkih Geodetske uprave (GURS) v 2025 povzpela za 12 odstotkov nad pet tisoč evrov. Kako se cene gibljejo po posameznih četrtih mesta? Od napovedanih treh tisočakov so cene danes še bistveno oddaljene. Kaj kažejo podatki?

V nekaterih delih prestolnice cene krepko presegajo 5.000 evrov. Kje v Ljubljani pa so stanovanja najdražja oziroma katere četrti so najbolj zaželene?

Kvadrat novega stanovanja od 7.000 evrov

Cene kvadratnih metrov novih vseljenih stanovanj skupaj z DDV so se lani gibale od sedem tisoč evrov za kvadrat. To je cena za kvadratni meter uporabne površine, ki ne upošteva cene garaž in parkirnih prostorov. Cene novogradenj pa so ponekod presegale 10 tisoč evrov za kvadratni meter.

Leta 2025 so zabeležili novo rekordno transakcijo cene kvadratnega metra v Sloveniji. Kupec je za 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje za Bežigradom (uporabne površine) z dvema parkirnima mestoma v garaži odštel 18.400 evrov na kvadratni meter.

Center Ljubljane zdrsnil iz prve trojice

Pri spremljanju cen rabljenih stanovanj je Gurs prestolnico razdelil na 12 območij, ki razkrivajo cene po četrtih. Stanovanja v centru niso več najdražja. Prav tako ne za Bežigradom ali v Rožni Dolini. Najvišjo srednjo vrednost so izmerili v Viškem polju, na Brdu in Vrhovcih, kjer je srednja cena kvadratnega metra dosegla 5.320 evrov. Cene so se gibale med 5.000 in 5.800 evri. Na drugem mestu so Črnuče in Nadgorica, na tretjem mestu pa Koseze in Šiška.

V letu 2025 je cena kvadrata medletno najbolj poskočila na območju Štepanjskega naselja, Bizovika in Sostra – za 15,7 odstotka. Najpočasneje se je cena zvišala na Rudniku – za 3,3 odstotka, predvsem zaradi najvišje osnove. V 2024 je najvišjo srednjo ceno dosegla prav stanovanja na Rudniku. Center mesta je svoj prestol izgubil že leta 2023. Večina območij oziroma četrti je dosegla dvomestno rast. Za manj kot 10 odstotkov so se zvišale še cene v centru Ljubljane.

V katerih četrtih so cene najnižje?

Od leta 2020 so bile dosežene cene redno najnižje na območju Tomačevega, Šmartna, Sneberja in Zaloga. Leta 2025 je srednja vrednost dosegla 4.430 evrov, kar je daleč najmanj. Zaradi nizke izhodiščne ravni so cene tam rasle hitreje od povprečja. Manj kot pet tisoč evrov za kvadratni meter so izračunali le v petih območjih izmed dvanajstih.

Kako je bilo v zadnjih šestih letih?

Kot smo že poročali, se je srednja vrednost kvadratnega metra v Ljubljani od leta 2020 zvišala za 70,6 odstotka. Najhitreje so rasla prav območja, ki so bila nekoč cenovno dostopnejša. Če se bo trend nadaljeval, bodo tudi danes še relativno dostopne četrti kmalu dosegle ravni, ki so bile še pred nekaj leti značilne le za najdražje dele mesta.

Medtem ko je bila srednja vrednost kvadratnega metra leta 2020 v Ljubljani še 2.960 evrov, je bila leta 2025 pri 5.050 evrih. Najbolj se je srednja vrednost zvišala v Črnučah in Nadgorici – za 77,9 odstotka. Sledijo Koseze in Šiška s 75,4 odstotka in območje Bežigrada, Most, Kodeljeva in Golovca s 75 odstotki. Najmanj so se cene v zadnjih šestih letih zvišale v centru Ljubljane – za 55,8 odstotka.

Trenutno številke ne kažejo, da bi se cene v kateri od ljubljanskih četrti nižale, zelo jasen je trend rasti.

Število prodaj je zraslo za 14,7 odstotka

V Ljubljani je bilo lani prodanih 2.062 stanovanj. To je 14,7 odstotka več kot v 2024. Največ prodaj so zabeležili na območju Bežigrada, Most, Kodeljeva in Golovca. Sledi območje Rožne Doline, Trnova, Bežigrajskega dvora in Spodnje Šiške. Med območji se je najbolj povečala prodaja na Ježici za Bežigradom in v Novih Jaršah – za 50,9 odstotka. Visoko 45,2-odstotno rast števila prodaj so zaznali še na območju Bežigrada, Most, Kodeljeva in Golovca. Število prodaj je najbolj upadlo na Viškem polju, Brdu in Vrhovcih (- 32,4 odstotka) ter na Črnučah in v Nadgorici (- 21,2 odstotka).