Devet tednov počitnic, štirje tedni dopusta: koliko stane poletje brez šole

Ko se približuje konec šolskega leta in se otroci veselijo dolgih poletnih počitnic, veliko staršev vstopa v obdobje logističnega usklajevanja. Poletni oddih namreč za družine ne pomeni le časa za dopust in sprostitev, temveč tudi vprašanje, kdo bo poskrbel za otroke v tednih, ko so starši v službi.

Večina zaposlenih v Sloveniji ima med 20 in 30 dni letnega dopusta, kar pomeni približno štiri do šest tednov odsotnosti z dela. Poletne šolske počitnice pa trajajo precej dlje. Razlika med dolžino počitnic in razpoložljivim dopustom staršev, zato številne družine rešujejo s kombinacijo pomoči starih staršev, poletnih taborov, organiziranega varstva, interesnih dejavnosti in medsebojne pomoči sorodnikov.

Podobna vprašanja se odpirajo tudi drugod po Evropi. V Avstriji se je v zadnjih dneh razvnela razprava o dolžini poletnih počitnic. Dunajsko združenje staršev šoloobveznih otrok predlaga, da bi poletne počitnice skrajšali z devetih na šest tednov. Po njihovem mnenju tako dolga prekinitev šolanja povzroča izgubo znanja, predvsem pri matematiki in pravopisu, hkrati pa staršem povzroča precejšnje težave pri organizaciji varstva.

Avstrijci bi manj počitnic

"Devettedenske poletne počitnice je mogoče pojasniti le z delovno intenzivnim kmetijstvom iz preteklosti. Danes nikomur ni treba kositi sena," je ob pozivu k skrajšanju počitnic dejal Georg Brockmeyer, predsednik dunajskega združenja staršev.

Združenje predlaga, da bi tri dodatne tedne pouka namenili drugače zasnovanim izobraževalnim programom, kot so projektni dnevi, plavalni in kolesarski tečaji ter programi za utrjevanje ali nadgrajevanje znanja.

Razprava je toliko bolj zanimiva, ker imajo avstrijski zaposleni zakonsko zagotovljenih pet tednov plačanega dopusta na leto, kar pri petdnevnem delovnem tednu pomeni 25 delovnih dni. Kljub temu so se v državi pojavili pozivi k skrajšanju devettedenskih poletnih počitnic, saj starši tudi z razmeroma radodarno odmerjenim dopustom težko pokrijejo celotno obdobje, ko so otroci doma.

Avstrijska razprava tako odpira širše vprašanje, s katerim se srečujejo številne družine: ali je sedanji sistem poletnih počitnic še prilagojen sodobnemu življenju in delu staršev oziroma koliko časa in denarja morajo družine nameniti za organizacijo varstva otrok v skoraj desetih tednih poletnega premora.

Starši poleti žonglirajo med delovnimi in družinskimi obveznostmi. Foto: Depositphotos

Kako slovenski starši zapolnijo vrzel med dopustom in počitnicami

V Sloveniji, kjer je bilo po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v šolskem letu 2025/26 v osnovne šole vključenih skoraj 193 tisoč učencev, poletne šolske počitnice trajajo približno devet tednov oziroma več kot dva meseca, od konca junija do konca avgusta. Medtem imajo zaposleni po zakonu zagotovljene najmanj štiri tedne letnega dopusta, pri čemer številni starši zaradi delovne dobe, kolektivnih pogodb ali drugih ugodnosti sicer koristijo nekoliko več dopusta. Kljub temu razlika med dolžino počitnic in številom prostih dni ostaja velik izziv za številne družine.

"Za številne starše je organiziranje varstva otrok med poletnimi počitnicami precejšen organizacijski izziv. Število dni dopusta je omejeno, počitnice pa trajajo več kot dva meseca," pojasnjuje Laura Smrekar, partnerica v kadrovski družbi Competo. Opaža, da si družine najpogosteje pomagajo s podporo starih staršev ali drugih sorodnikov, veliko staršev pa otroke vključuje tudi v poletne tabore, delavnice in druge organizirane aktivnosti. "Pogosto si starša dopust razdelita in ga porabita v različnih terminih. Ko so otroci nekoliko starejši, pa so lahko del dneva tudi sami doma," dodaja.

K lažjemu usklajevanju dela in družinskega življenja prispevajo tudi nekatere spremembe na trgu dela. "Fleksibilni delovni čas in možnost dela od doma sta danes v številnih podjetjih že precej uveljavljena ukrepa in staršem zagotovo olajšata usklajevanje dela ter družinskih obveznosti. Če lahko zaposleni kakšno uro prej neha delati ali nekaj dni v tednu dela od doma, je organizacija poletnih dni občutno lažja," pravi Smrekar.

Starši imajo prednost, podjetja pa svoje omejitve

Pri usklajevanju poletnih dopustov pa morajo podjetja iskati ravnotežje med željami zaposlenih in potrebami delovnega procesa. V Združenju delodajalcev Slovenije poudarjajo, da slovenska zakonodaja staršem šoloobveznih otrok že danes daje določeno prednost.

"Slovenska zakonodaja posebej upošteva starše šoloobveznih otrok, saj imajo pravico izrabiti najmanj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic. V praksi zato podjetja starše s šoloobveznimi otroki pri načrtovanju dopustov obravnavajo prednostno oziroma posebej upoštevajo," pojasnjujejo v združenju.

Ob tem opozarjajo, da mora delodajalec zagotoviti tudi nemoten delovni proces, kar je posebno zahtevno v dejavnostih, kjer je delo vezano na proizvodnjo, izmensko delo ali stroge dobavne roke. Podoben izziv so številne storitvene dejavnosti, kjer se največje potrebe po delu pojavijo prav med počitnicami in v turistični sezoni.

"Še zlasti izrazito je to pri sezonskem delu. V številnih dejavnostih se vrh sezone prekriva s šolskimi počitnicami, zato morajo podjetja že vnaprej načrtovati nadomeščanja in dodatne kadrovske potrebe," dodajajo v Združenju delodajalcev Slovenije.

Pomembno vlogo pri reševanju poletnega varstva imajo tudi organizacije, ki pripravljajo počitniške programe. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) vsako leto organizirajo letovanja, tabore in druge počitniške aktivnosti za več tisoč otrok po državi.

"Družine se pri iskanju ustreznih programov najpogosteje srečujejo s težavami, povezanimi z omejenimi zmogljivostmi v najbolj zaželenih terminih, usklajevanjem počitniškega varstva z delovnimi obveznostmi staršev ter s stroški udeležbe. Pomemben izziv je tudi dostopnost programov v posameznih lokalnih okoljih, saj ponudba ni enakomerno razporejena po vsej Sloveniji," poudarjajo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije.

Počitniški jahalni tabori so med otroki zelo priljubljeni. Foto: Depositphotos

Devet tednov počitnic, več sto evrov stroškov

Možnosti poletnega varstva so zelo različne. Med cenovno dostopnejšimi so občinsko subvencionirani programi, ki jih sofinancirajo lokalne skupnosti. V Ljubljani občina letos sofinancira 14 različnih programov poletnega počitniškega varstva za osnovnošolce, ki jih izvajajo različna društva in organizacije, med drugim Bolero, Zavod za letovanje in rekreacijo otrok ter Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.

Število mest je omejeno, zato se prijave na najbolj iskane termine pogosto hitro zapolnijo. V Boleru denimo tedensko varstvo za otroke, ki izpolnjujejo pogoje Mestne občine Ljubljana, stane 50 evrov. Otroci so lahko v takšne programe vključeni le za določeno število tednov, za tiste, ki do subvencije niso upravičeni, pa cena enakega petdnevnega programa znaša 225 evrov.

Prehod od subvencioniranega varstva do specializiranih poletnih programov lahko pomeni večkratnik stroška. Medtem ko so cene subvencioniranih programov žepu prijaznejše, starši za jahalne tabore, športne kampe, jezikovne delavnice in druge tematske programe pogosto odštejejo od 200 do 300 evrov na otroka. Za družino z dvema otrokoma tako že en teden organiziranih aktivnosti hitro stane 400 evrov ali več.

Tudi pri Zvezi prijateljev mladine opozarjajo, da so stroški poletnega varstva za številne družine pomemben izziv, zlasti za družine z več otroki, enostarševske družine in gospodinjstva z manjšimi dohodki. Ob tem poudarjajo, da se družine pri iskanju programov pogosto srečujejo tudi z omejenim številom mest v najbolj zaželenih terminih ter neenakomerno dostopnostjo programov po državi.

"Na Zvezi prijateljev mladine menimo, da je pomembno, da so otrokom med počitnicami na voljo dostopni, kakovostni in vključujoči programi ne glede na socialni položaj družine ali kraj bivanja," pravijo. Dodajajo, da je vprašanje sistemske ureditve oziroma večje vloge osnovnih šol pri organizaciji počitniškega varstva tema, ki zahteva širši družbeni in strokovni razmislek. "Z vidika potreb družin je vsekakor pomembno, da se iščejo rešitve, ki bi povečale dostopnost programov, zmanjšale finančne ovire in zagotovile čim bolj enake možnosti za vse otroke."

Pri Zvezi prijateljev mladine opozarjajo, da so stroški poletnega varstva za številne družine pomemben izziv. Foto: Depositphotos

Italijani imajo tri mesece počitnic, Hrvati skoraj toliko

V nekaterih sosednjih državah so poletne počitnice še daljše. V Italiji se pouk v večini dežel konča na začetku junija, novo šolsko leto pa se začne šele sredi septembra, zato imajo otroci dobre tri mesece poletnih počitnic. Kljub temu imajo zaposleni zakonsko zagotovljene najmanj štiri tedne plačanega dopusta, kar pomeni, da je vrzel med dolžino počitnic in prostimi dnevi staršev še večja kot v Sloveniji.

Prav zato so v Italiji močno razširjeni tako imenovani "centri estivi" oziroma poletni dnevni centri, ki jih organizirajo občine, šole, športna društva, župnije in zasebni ponudniki. Programi običajno potekajo od junija do začetka septembra, vrhunec pa dosežejo julija, ko večina staršev še dela. Otroci v njih preživijo del dneva podobno kot v varstvu ali taboru, starši pa jih lahko prijavijo za posamezne tedne.

Tedenski strošek poletnih centrov se pri naših zahodnih sosedih giblje med 100 in 180 evri, odvisno od lokacije in programa, medtem ko so specializirani športni ali jezikovni kampi lahko tudi dražji.

Na Hrvaškem so poletne počitnice nekoliko krajše, a še vedno trajajo skoraj tri mesece. Po uradnem šolskem koledarju za šolsko leto 2025/26 se je pouk zaključil 12. junija, poletne počitnice pa so se začele 15. junija. Novo šolsko leto se bo začelo 8. septembra. Tudi hrvaški zaposleni imajo zakonsko zagotovljene najmanj štiri tedne plačanega dopusta, zato se družine podobno kot v Sloveniji in Italiji zanašajo na kombinacijo dopusta, pomoči starih staršev, poletnih taborov in organiziranih programov za otroke.