Proteinski bum: Posel z beljakovinami cveti, bo kilogram kmalu stal 75 evrov?

Trgovske police se v zadnjih letih vse bolj polnijo z izdelki z oznako "(high) protein". Od jogurtov, pudingov in mlečnih napitkov do sladic, testenin, pic in celo namazov – beljakovine so postale eden najizrazitejših trendov v prehranski industriji. Medtem ko so bili proteinski izdelki še pred nekaj leti namenjeni predvsem športnikom in rekreativcem, danes nagovarjajo precej širši krog potrošnikov.

Proizvajalci jih vse pogosteje predstavljajo kot bolj zdravo alternativo običajnim živilom, rast povpraševanja pa spodbuja razvoj novih izdelkov. Ob tem se odpira vprašanje, ali priljubljenost proteinskih živil odraža dejanske prehranske potrebe prebivalstva ali predvsem uspešno trženje kategorije, ki je v zadnjih letih postala ena najhitreje rastočih na prehranskem trgu.

K priljubljenosti proteinskih izdelkov namreč prispevajo tudi marketinške oznake na embalaži. Oznaka "high protein" pa ne pomeni nujno, da izdelek vsebuje zelo veliko beljakovin. Po pravilih EU jo lahko proizvajalec uporabi, če najmanj 20 odstotkov energijske vrednosti izdelka izvira iz beljakovin. Ker je merilo vezano na delež energije in ne na absolutno količino beljakovin, oznaka sama po sebi potrošniku ne pove, koliko gramov beljakovin dejansko vsebuje 100 gramov izdelka.

"Proteinski izdelki so že zdavnaj prešli iz nišnih produktov, namenjenih izključno športnikom v produkte za široko potrošnjo," pojasnjuje Simon Mastnak, direktor podjetja Proteini.si.

Dodaja, da od proteinskih ploščic in ostalega programa skoraj ne obstaja priljubljen prigrizek, ki ne bi imel svoje proteinske izvedbe. Poleg tega pa se z raznimi oznakami za vsebnost proteinov ponašajo tudi jajca, mleko, piščančja prsa, jogurti, pudingi, kruh in podobni produkti.

"Na to smo reagirali tudi proizvajalci, saj so se tako okusi, teksture in sestave proteinskih izdelkov zelo približali omenjenemu segmentu. Danes je dober whey produkt pravzaprav posladek, ki se s svojim okusom zelo približa okusu sladoleda, čokolade in ostalih priljubljenih desertov, pri tem pa ima manjše število kalorij, ter manj sladkorja in poteši apetit uporabnika veliko bolje in za dlje časa kot neproteinski izdelki," razlaga Mastnak.

Kot pravi povpraševanje po proteinskih izdelkih raste že vsaj zadnji dve desetletji, trg pa je po pandemiji dobil dodaten pospešek zaradi večje priljubljenosti rekreativnega športa, večje ozaveščenosti o prehrani in vpliva družbenih omrežij. "To je v segment pritegnilo širok spekter kupcev, kar obeta, da se bodo podobne rasti nadaljevale tudi še vrsto let v prihodnje."

Prihodki družbe Proteini.si so se med letoma 2021 in 2024 povečali s 17,1 na 26,6 milijona evrov, kar predstavlja več kot 55-odstotno rast. Podjetje je leta 2024 ustvarilo 1,85 milijona evrov čistega dobička, kar kaže na nadaljnjo rast povpraševanja po proteinskih izdelkih in prehranskih dopolnilih.

Da povpraševanje po izdelkih z višjo vsebnostjo beljakovin ni zgolj kratkotrajen trend, opažajo tudi v Ljubljanskih mlekarnah, kjer proteinske izdelke vse bolj vključujejo v svojo ponudbo. Kot pravijo, segment proteinskih mlečnih izdelkov dolgoročno stabilno raste, med letoma 2025 in 2026 pa so na slovenskem trgu mlečnih izdelkov z dodanimi beljakovinami zaznali 4,4-odstotno količinsko rast.

"Beležimo količinsko rast prodaje pri Alpskem mleku Proteini, odlične rezultate dosega tudi Mu Skyr, islandski tip jogurta. Ta je maja dosegel rekordno prodajo, več kot 30 ton. Zaradi povečanega povpraševanja smo okrepili proizvodnjo, izdelek pa je bil v nekaterih trgovinah hitro razprodan," pravijo v Ljubljanskih mlekarnah.

Bo kupec pripravljen plačati 75 evrov za kilogram beljakovin?

Proteinski trend se medtem širi tudi v druge segmente živilske industrije. Ajdovski INCOM, eden največjih slovenskih proizvajalcev sladoleda in pomemben izvoznik prehrambnih izdelkov, je med ključna razvojna področja lani uvrstil visoko proteinske izdelke, proteinske namaze in proteinske ploščice. V podjetju ob tem pojasnjujejo, da z njimi odgovarjajo na spremenjene prehranske navade potrošnikov in rast segmenta aktivnega življenjskega sloga.

V poročilu za leto 2025 podjetje hkrati opozarja, da razvoj novih izdelkov poteka v zahtevnem nabavnem okolju. Poročajo o izrazitih nihanjih cen prehranskih surovin, pri čemer izpostavljajo pritisk pri mlečnih maščobah, predvsem pri brezvodni mlečni maščobi, kjer so cene ostale povišane skozi večji del leta. Med izzivi navajajo tudi visoke stroške energije in krme pri mlečnih derivatih.

Družba opozarja še na logistične motnje in nestabilnost v globalnih dobavnih verigah. Geopolitične napetosti in trgovinski spori so po njihovih navedbah vplivali na transportne stroške, razpoložljivost logističnih kapacitet ter povečali tveganje podaljševanja dobavnih rokov.

Prvi mož podjetja Proteini.si opozarja, da bodo višje cene sirotkinih beljakovin preizkusile trdnost proteinskega buma. Foto: Bobo

Mastnak ob tem izpostavlja tudi, da se proizvajalci proteinskih izdelkov letos soočajo z močnim skokom cen sirotkinih beljakovin, ene ključnih surovin v segmentu. "Cene osnovne surovine za večino omenjenih izdelkov rastejo že več let, vendar je v letu 2026 rast dobila povsem nove razsežnosti, saj se je cena te surovine zvišala z 11,5 evra na kilogram na več kot 20 evrov na kilogram. Ob tem še ni videti konca rasti, saj se zadnji posli sklepajo po cenah nad 25 evrov na kilogram."

Rast cen ni omejena zgolj na Slovenijo oziroma Evropo. Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da globalno povpraševanje po sirotkinih beljakovinah trenutno presega ponudbo, zaradi česar so se cene sirotkinih koncentratov in izolatov na nekaterih trgih v zadnjem letu zvišale za več kot 150 odstotkov.

V družbi Proteini.si sicer pravijo, da se zaradi zalog, ki jih imajo proizvajalci in distributerji, višje cene surovin pri nas še niso v celoti prelile v cene končnih izdelkov. Kljub temu so se ti po njihovih ocenah že podražili za od 30 do 50 odstotkov. "Takšno gibanje bo zanesljivo testiralo pripravljenost končnega kupca, ki bo kmalu za kilogram Wheya moral plačati preko 50, morda celo 75 evrov, medtem ko so se tradicionalno te cene gibale okoli 20 evrov," opozarja Mastnak.

Beljakovine: med minimalnim in optimalnim vnosom

Beljakovine so poleg maščob in ogljikovih hidratov eno ključnih makrohranil v prehrani. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da imajo v telesu bistveno širšo vlogo od zgolj izgradnje mišic.

"Beljakovine telo oskrbujejo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so pomembne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin in drugih metaboličnih substanc. Poljudno si jih največkrat predstavljamo kot pomembne pri izgradnji in delovanju mišičevja, imajo pa poleg tega še številne druge funkcije, saj delujejo kot encimi, hormoni, protitelesa, omogočajo prenos določenih snovi, sodelujejo pri procesu celjenja, rasti in obnove ter nenazadnje predstavljajo vir energije za telo."

Na NIJZ priporočajo, da beljakovine vključimo v vse dnevne obroke, pri čemer potrebe praviloma lahko pokrijemo z običajnimi živili v okviru uravnotežene prehrane. Po njihovih smernicah naj bi beljakovine predstavljale približno 10 do 15 odstotkov skupnega energijskega vnosa, povprečen odrasel človek pa naj bi dnevno zaužil vsaj okoli 50 gramov beljakovin.

Ob tem poudarjajo, da živila, obogatena z beljakovinami, niso nujno potrebna, lahko pa imajo določene prednosti. "Živila, obogatena z beljakovinami, pogosto bolj nasitijo, zato so zaželena pri posameznikih, ki želijo omejevati število obrokov ali znižati energijski vnos, vendar niso nujna."

Beljakovine danes niso več rezervirane le za športnike. Foto: Depositphotos

Da je vprašanje potrebnega vnosa beljakovin pogosto bolj kompleksno od splošnih priporočil, opozarja nutricionist in ustanovitelj podjetja Feelgood Mario Sambolec. Pojasnjuje, da večina ljudi sicer res doseže minimalni priporočeni vnos, ne pa nujno količin, ki bi najbolje podpirale njihove cilje.

"Obstaja bistvena razlika med minimalnim in priporočenim vnosom. Minimalen vnos, tj. 'slavnih' 0,8 grama na kilogram telesne mase, nam omogoča preživeti brez hujših simptomov pomanjkanja beljakovin. Priporočen vnos pa ni univerzalen, ampak obstaja na spektru in je predvsem odvisen od našega življenjskega sloga in ciljev."

Sambolec pravi, da večina ljudi ne zaužije toliko beljakovin, kot bi jih bilo smiselno za lažje uravnavanje apetita, ohranjanje mišične mase in telesne sestave. "Za vse, ki si želimo boljšo telesno kondicijo in lažje uravnavanje apetita (kar v praktičnem smislu pomeni manj odvečnih maščobnih zalog in več mišic), bo najbolje upoštevati priporočila po vnosu beljakovin, ki so približno dvakrat višja od minimalnih in znašajo okoli 1,5–2 grama na kilogram telesne mase na dan," sklene.

Koliko beljakovin zaužijemo Slovenci? Po podatkih nacionalne prehranske raziskave beljakovine v povprečju predstavljajo 19 odstotkov energijskega vnosa pri odraslih in starejših odraslih prebivalcih Slovenije ter 16 odstotkov energijskega vnosa pri mladostnikih. Odrasli moški med 18. in 64. letom starosti v povprečju dnevno zaužijejo 114 gramov beljakovin, ženske pa 81,9 grama. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da prebivalci Slovenije v povprečju že z redno prehrano zaužijejo zadostne količine beljakovin. Potrebe se sicer razlikujejo glede na posameznika, njegovo telesno aktivnost, starost in življenjsko obdobje, vendar na NIJZ poudarjajo, da je prva pot k zadostnemu vnosu beljakovin urejena in uravnotežena prehrana. Živila živalskega izvora so praviloma bogatejši vir beljakovin, pomemben delež pa prispevajo tudi rastlinski viri, predvsem stročnice, žita in oreščki. VIR: NIJZ, prehranska študija SI.Menu

 

Proteinskemu trgu se obeta nadaljnja rast

Dodatno spodbudo povpraševanju po beljakovinah analitiki vse pogosteje pripisujejo tudi širjenju zdravil za hujšanje iz skupine GLP-1. Bloomberg poroča, da vlagatelji med potencialnimi zmagovalci tega trenda vse pogosteje omenjajo proizvajalce proteinskih izdelkov. Delnice irske družbe Glanbia, ene največjih proizvajalk prehranskih izdelkov na osnovi sirotkinih beljakovin, so letos med drugim podpirala pričakovanja, da bodo uporabniki zdravil za hujšanje zaradi ohranjanja mišične mase povečevali vnos beljakovin.

Da ne gre zgolj za kratkotrajen prehranski trend, kažejo tudi mednarodne napovedi. Po ocenah družbe Grand View Research je evropski trg proteinskih sestavin, ki jih proizvajalci uporabljajo v živilih in pijačah, leta 2025 dosegel 17,3 milijarde dolarjev, do leta 2033 pa naj bi zrasel na skoraj 27 milijard dolarjev. Največji delež še vedno predstavljajo mlečne in druge živalske beljakovine.

Podobno dinamiko napovedujejo tudi za širši trg živil z visoko vsebnostjo beljakovin. Po podatkih družbe Precedence Research je bil ta globalno leta 2025 vreden približno 56,7 milijarde dolarjev, do leta 2034 pa naj bi presegel 117 milijard dolarjev. Rast povpraševanja tako ne spodbuja le proizvajalcev prehranskih dopolnil, temveč vse bolj preoblikuje tudi ponudbo običajnih živilskih izdelkov.