OECD: Slovenija v 2024 z drugim najvišjim povišanjem davkov

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila letno poročilo o davčnih politikah držav članic. Publikacija vsebuje podrobnosti o davkih, ki jih države poberejo od plač. Podatki omogočajo tudi primerjave med državami glede ravni stroškov dela ter splošnega davčnega in socialnega položaja samskih oseb in družin z različnimi ravnmi zaslužka.

Analiza prikazuje povprečne davčne stopnje za stroške dela za osem različnih vrst gospodinjstev, ki se razlikujejo glede na raven dohodka in sestavo gospodinjstva. Davčne stopne razkriva za samske ljudi, samohranilce, pare z enim ali dvema prihodkoma z otroki ali brez. Analiza je dobrodošla tudi z vidika, da lahko države med seboj primerjajo davčne stopnje in jih prilagajajo, če želijo biti bolj konkurenčne pri privabljanju tujih kadrov.

Kaj kažejo podatki? Slovenija blizu vrha

Slovenija se v vseh lestvicah uvršča med države z najvišjim davčnim bremenom. Na prvem mestu najbolj obdavčenih je redko, vendar je večinoma med prvo šesterico najbolj obdavčenih. Kolikšen delež stroškov dela predstavljajo davki? V 2024 so davki v Sloveniji predstavljali 44,6 odstotkov celotnih stroškov dela samske osebe s povprečno plačo. Bolj plače obdavčene v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Avstriji. Najvišje je davčno breme v Belgiji, kjer je 52,6-odstotno.

Povprečni davčni primež za samskega delavca brez otrok, ki zasluži povprečno plačo, se je v letu 2024 povečal v večini držav. V letu 2024 v povprečju v OECD znašal 34,9 odstotka stroškov dela. Med letoma 2023 in 2024 se je povečal v 20 državah, zmanjšal v 15 in ostal nespremenjen v treh.

Če pogledamo obdavčitev bruto plače, je v Sloveniji davčna stopnja pri 35,6 odstotka, kar jo ponovno uvršča na šesto mesto. Višje davčne stopnje bruto plač so v Belgiji, Litvi, Nemčiji, Romuniji in na Danskem. Povprečna osebna davčna stopnja za to vrsto gospodinjstva je bila v letu 2024 25,0 odstotka bruto zaslužka. Najvišjo stopnjo je z 39,7 odstotka imela Belgija. Tej so sledile Danska, Nemčija, Litva in Slovenija, ki so vse imele stopnje višje od 35 odstotkov.

Če se vrnemo na obdavčitev stroška dela, je pri samski osebi pri prej omenjenih 44,6 odstotka. Obdavčitev samske osebe s povprečno plačo je v Sloveniji najvišja, kar je bila v zadnjih 15 letih. Kot kažejo podatki, je v 2024 zrasla za 1,44 odstotne točke. Po dostopnih podatkih je bila višja leta 2000, ko je bila obdavčitev stroškov dela 46,3-odstotna. V primeru samske osebe s 67 odstotki povprečne plače je obdavčitev celotnega stroška dela zrasla za dve odstotni točki (z 39,7 na 41,7 odstotka). Samske osebe brez otrok z nadpovprečno plačo, (od povprečne višja za 67 odstotkov), so plačevali 47,5 odstotka stroškov dela. To je 1,1 odstotne točke več kot v 2023.

Mnoge države ponujajo davčne ugodnosti za družine z otroki. Družina oziroma starša z dvema otrokoma in eno povprečno plačo bo v Sloveniji plačevala davke v višini 32,2 odstotka deležev stroškov dela. V 2024 se je obdavčitev te družine povečala za 3,07 odstotne točke, med tem ko se je za samske osebe za 1,44 odstotne točke.

Kakšno je davčno breme za družine?

Družina s staršema, ki zaslužita eno povprečno plačo ter drugo plačo v višini 67 odstotkov povprečne, bo plačevala 37,8-odstotne davke. To je 1,9 odstotne točke višje kot v 2023. Družina, kjer oba starša prejemata povprečni plači, je delo obremenjeno s 40,7-odstotno obdavčitvijo. V 2024 se je obdavčitev zvišala za 1,6 odstotne točke.

Par brez otrok, kjer ena oseba prejema povprečno plačo, druga pa 67 odstotkov povprečne so skupni stroški dela obdavčeni s 43,4 odstotki. Obdavčitev se je v preteklem letu povečala za 1,7 odstotne točke.

Davčna stopnja samohranilske družine s prihodkom v višini 67 odstotkov povprečne plače in dvema otrokoma se je v Sloveniji povišala za 2,7 odstotne točke na 19 odstotkov. Gre za najvišjo stopnjo, odkar so na voljo podatki. V primerjavi s povprečjem članic OECD je obdavčitev višja od povprečja, v primerjavi z 22 članicami EU, pa malenkost nižja.

Družina (oba starša) z dvema otrokoma in eno povprečno povprečno plačo, se obdavčitev stroška dela zviša na 32,2 odstotka. Medletno je to 3,1 odstotne točke več kot v 2023.

Prihodki delavcev po obdavčitvi v večini držav zrasli

Prihodek delavcev po obdavčitvi (po odštetju davkov) se je v večini držav OECD leta 2024 povečal, kažejo podatki. Realne plače pred obdavčitvijo so se povečale, efektivne davčne stopnje za delo pa so ostale večinoma nespremenjene. To je sledilo dvema letoma, v katerih sta visoka inflacija in fiskalno breme obremenjevali neto plačo delavcev v mnogih državah OECD, kar je omejilo rast dohodkov po obdavčitvi, ki je sledilo šoku zaradi pandemije.

Najbolj se je obdavčitev zvišala v Italiji in Sloveniji

Povečanje davčnega primeža za samsko osebo, ki zasluži povprečno plačo, se je gibalo od 0,04 odstotne točke v ZDA do 1,61 odstotne točke v Italiji. Povečanje davčnega primeža je bilo večje od 0,5 odstotne točke v osmih državah. Le v Italiji in Sloveniji so zabeležili povečanje, večje od odstotne točke. ''V Sloveniji je bilo povečanje davčnega primeža za 1,44 odstotne točke posledica uvedbe obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 420 evrov na leto.'' V Italiji je bilo povišanje posledica dejstva, da povprečni prejemnik plače v letu 2024 več ni bil upravičen do znižane stopnje socialnega zavarovanja za zaposlene. V 2024 je bila njegova plača nad pragom 35 tisoč evrov, med tem, ko je bila leta 2023 pod tem pragom.

Davčni primež bo še rasel

V 2025 lahko pričakujemo, da se bo davčni primež še povečal. Najprej zaradi zvišanja obveznega zdravstvenega prispevka ter nato še zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo obdavčitev še bistveno zvišal. Ker bo prispevek za dolgotrajno oskrbo uveden v drugi polovici leta, se celoten učinek na celoletni ravni še ne bo poznal. Učinek na obdavčitev plač bo v celoti viden v 2026, ko ga bo država pobirala celo leto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar