Janez Šušteršič: Načrtovana obdavčitev nepremičnin ni smiselna

Zaradi izjemno visokih vrednotenj vseh vrst premoženja, tudi nepremičnin, je napovedana obdavčitev nepremičnin v Sloveniji nesmiselna, je meni nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Država z obdavčitvijo premoženja po aktualni tržni vrednosti poskuša obdavčiti "pretirano" oziroma "navidezno" premoženje glede na trenutne razmere na trgu, pravi Šušteršič. Poleg tega so ljudje premoženje kupili z dohodkom, ki je že bil obdavčen, zato nova obdavčitev po njegovih besedah ni primerna.

Država želi izkoristiti trenutne razmere, ko tržna vrednost premoženja močno raste, tudi zaradi inflacije in visoke zadolženosti države ter zasebnega sektorja. Skupni dolg na nivoju Slovenije znaša okoli 180 odstotkov BDP, kar je že blizu meje 200 odstotkov, ko bi lahko dolg začel povzročati nestabilnosti, opozarja Šušteršič. 

SBC

 

Na problem "navideznega premoženja" zaradi ekscesnih vrednotenj premoženja, od delniškega trga do nepremičnin, je na razpravi na SBC - Klubu slovenskih podjetnikov opozoril nemški ekonomist Dimitri Speck, avtor pravkar izdane knjige "Največji finančni balon na svetu". Spremno besedo h knjigi je napisal Janez Šušteršič.

Arhar: Spomnite se začetka prejšnje krize!

Tezo, da se je svet znašel v vsesplošnem mehurčku vrednosti premoženja, ki ga podpirajo rekordne količine dolga, je na posvetu v prostorih SBC komentiral tudi nekdanji guverner France Arhar.

Leta 2007, tik pred začetkom velike finančne krize po zlomu ameriške banke Lehman Brothers so delnice na slovenski borzi dosegle najboljši rezultat vseh časov. Njihova vrednost je zrasla za več kot 70 odstotkov, ljudje pa so za nakup delnic najemali posojila, je povedal nekdanji guverner France Arhar.

Leta 2007 je tudi več kot 100 tisoč državljanov kupilo delnice NKBM, ki jo je nato pred propadom rešila država in izbrisala lastnike. "To je največja šola za vlagatelje!" je povedal Arhar. Glavno gonilo ekscesov na trgih je človeški pohlep, meni nekdanji guverner.

Dolg napihuje največji finančni mehurček v zgodovini

Zadnjih sto let tržna vrednost vseh delnic na svetu (angleško market cap) glede na svetovni BDP narašča, kljub vmesnim zlomom. Podatki kažejo, da so vrednotenja delnic letos dosegla nov rekord pri okoli 250 odstotkih svetovnega BDP. Tudi vrednost nepremičnin je realno najvišja kadarkoli, presegla je vrednotenja pred pokom nepremičninskega balona leta 2006 v ZDA, je razmere orisal Speck.

Poglavitni razlog za takšno napihovanje finančnega mehurčka Speck vidi v nenehnem naraščanju zadolženosti, tako držav kot gospodarstva in posameznikov. Svetovni dolg glede na svetovno proizvodnjo (BDP) sedaj znaša nekaj več kot 250 odstotkov. "V celoti smo v največjem mehurčk kadarkoli," je povedal Speck.

Najverjetnejša "rešitev" bo nižanje dolga s povišano inflacijo

Možnih rešitev nastalih razmer je več. Ena, čeprav ne najbolj verjetna, je nova gospodarska in finančna kriza. Bolj verjetna možnost pa je postopno zniževanje zadolženosti s pomočjo povišane inflacije. Ta "rešitev" ima seveda ceno, ki jo plačajo lastniki dolga, torej varčevalci, ki se jim vrednost premoženja razvrednoti.

V časih povišane inflacije in pričakovanega relativnega padanja (sedaj napihnjenih) vrednotenj delnic in nepremičnin se je v preteklosti obnesla naložba v zlato, je povedal Speck.

Ali je tudi zlato v vrednostnem mehurčku, glede na visoke stopnje rasti v zadnjih letih? Speck meni, da zlato še ni v območju vrednostnega mehurčka, lahko pa bi se v prihodnjih letih to zgodilo. Zlato tudi ni idealno varovalo pred inflacijo, je opozoril Speck, saj v nekaterih obdobjih zgodovine ni sledilo inflaciji.

Speck je komentiral tudi bitcoin - ne razume ga kot digitalno zlato, ampak kot največjo špekulativno naložbo vseh časov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar