Slovenci so jo bolje odnesli kot Hrvati. Kako je drugje?

Po zadnjih dostopnih podatkih se je inflacija v regiji Adria rahlo zvišala, medtem ko se je v večini držav jugovzhodne Evrope stabilizirala. Na Hrvaškem je inflacija avgusta znašala 4,6 odstotka, v Sloveniji pa se je rast upočasnila in je znašala tri odstotke.

V Srbiji je bila rast inflacije 4,9-odstotna (podatki za avgust še niso na voljo), v Bosni in Hercegovini (BiH) je rast cen julija pospešila na 4,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane in storitev. V Severni Makedoniji se je inflacija avgusta po poletnem vrhuncu umirila pri 4,4 odstotka. Vse države se spoprijemajo s spremenljivimi inflacijskimi pritiski, pri čemer rast cen primarno prihaja iz segmenta hrane, storitev in energentov.

Slovenija

Letna stopnja inflacije v Sloveniji se je po najnovejših podatkih ustavila pri treh odstotkih. Najbolj so jo poganjale cene hrane in brezalkoholnih pijač, kar opažamo že več mesecev. "Ta postavka ima v potrošniški košarici skoraj 19-odstotni delež, zato spremembe cen močno vplivajo na celotno košarico," je pojasnil glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Slovenija je po parametru, kako hitro se draži hrana, med državami evroobmočja na drugem mestu. Najbolj so se podražili meso, maslo in mleko. Slaba letina je dvignila cene sadja in zelenjave ter krme, kar se je preneslo tudi na cene mesa. Globalno so se zvišale tudi cene kave in kakava.

"Ko sem pogledal dodano vrednost v trgovini v prvem in drugem četrtletju, se ni pokazalo, da bi trgovci v tem času dvignili marže. Rekel bi, da ta rast cen v veliki meri izhaja iz manjše ponudbe," dodaja Ivanc. Pričakuje, da prihodnje leto ne bo tako sušno in da bodo cene hrane rasle počasneje. V drugih segmentih so se v Sloveniji najbolj podražile športne storitve, storitve na splošno ter leposlovne knjige, ki so se podražile kar za 29 odstotkov.

Hrvaška

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HIPC) je avgusta na Hrvaškem dosegel 4,6 odstotka, kar je rahel porast v primerjavi z julijem (4,5 odstotka) in junijem (4,4 odstotka). Kljub temu stopnja inflacije ostaja večinoma stabilna že od pomladi in precej nižja kot v obdobju visoke inflacije v minulih letih. Največ so k rasti cen prispevale dražja hrana in energenti ter rast stroškov storitev.

Finančni analitik Hrvoje Japunčić iz Decentia Advisoryja poudarja, da so cene hrane in storitev, zlasti v času močne turistične sezone, glavni sprožilci inflacijskih pritiskov.

"Naša gospodarska baza in kupna moč ljudi sta še vedno manjši v primerjavi s povprečjem EU in bolj razvitimi državami. To še dodatno potencira rast cen. Hrano dražijo težave v kmetijstvu, povezane s podnebnimi spremembami in specifičnimi težavami v strukturi hrvaškega kmetijstva. Do konca leta 2025 bi se lahko inflacija gibala med tremi in 3,5 odstotka. V letu 2026 pa bi se lahko spustila med dva in 2,5 odstotka. Cene hrane bodo izziv, prav tako cene storitev, ki ostajajo glavni poganjalci inflacije," sklene Japunčić.

 

 

Severna Makedonija

Če ne bo večjih globalnih šokov, se v prihodnje v Severni Makedoniji pričakuje stabilizacija inflacije, vendar je po besedah Blagice Petreski, izvršne direktorice Finance Thinka, še prezgodaj za zanesljive napovedi. Potrebna je jasna strategija za ublažitev inflacije, kar pomeni disciplinirano fiskalno politiko v srednje- in dolgoročnem obdobju, predvsem pri omejevanju rasti plač in pokojnin. Monetarna politika pa bo verjetno ostala restriktivna dlje časa, saj je osnovna inflacija višja od skupne, je dodala Blagica Petreski.

Srbija

Po obdobju umirjanja so se inflacijski pritiski v Srbiji sredi leta znova okrepili. Letna inflacija je julija dosegla 4,9 odstotka, potem ko je junija znašala 4,6 in maja 3,8 odstotka. Postopen, a vztrajen dvig inflacije bi lahko bil glavni razlog, da Narodna banka Srbije (NBS) ohranja referenčno obrestno mero pri 5,75 odstotka.

Profesor Mališa Đukić z Beograjske bančne akademije meni, da bo premor pri zniževanju trajal dlje časa, dokler se inflacija ne vrne v ciljni okvir. V Evropi je sicer soglasje, da se znižanje obrestnih mer ustavi, kar zmanjšuje pritisk na NBS.

"Lahko pričakujemo premor, vsaj eno četrtletje, morda dlje, dokler se ne pokažejo jasna znamenja, da inflacija upada," ocenjuje Đukić za Bloomberg Adria TV.

 

 

Dodaja, da inflacija presega ciljni okvir NBS (4,5 odstotka) in da je zdaj jasno, da se vanj ne bo vrnila do konca leta, ampak šele prihodnje leto. Glavni dejavniki so rast cen hrane in nekaterih storitev, predvsem komunalnih. Poudarja, da sezona in podnebne razmere v veliki meri določajo pridelke, kar se prenaša v cene hrane. Poleg tega nanjo vplivajo tudi odločitve države ali mest glede cen komunalnih storitev in ogrevanja.

"Napovedan je dvig cen komunalnih storitev. Če bodo v proračunu RS za leto 2026 predvidene višje plače javnih uslužbencev in pokojnine, bo to dodatno prispevalo k vztrajni inflaciji. Spremenjena bo tudi carinska politika za elektriko; znižala se bo meja za rdečo cono, kar pomeni, da se bodo višji stroški prenesli na gospodinjstva in podjetja, nato pa še na storitve in inflacijo," razlaga Đukić. Dodaja, da na uvozno inflacijo Srbija nima vpliva, a je ta lahko zelo pomemben dejavnik.

Bosna in Hercegovina

Po podatkih Agencije za statistiko BiH je letna inflacija julija 2025 znašala 4,8 odstotka, medtem ko je bila mesečna inflacija v primerjavi z junijem 0,2 odstotka. Največja rast cen je bila zabeležena pri hrani in brezalkoholnih pijačah (+10,8 odstotka v primerjavi z julijem lani). Restavracije in hoteli so se podražili za 7,5 odstotka, zdravstvene storitve za 6,1, rekreacija in kultura pa za 4,9 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so dražji za 3,7 odstotka, kategorija "drugo blago in storitve" pa za 3,8 odstotka. Na drugi strani so se julija pocenili izdelki v kategoriji oblačila in obutev (-5,3 odstotka), pa tudi prevoz je bil cenejši (-3,2 odstotka). Podatki kažejo, da inflacijski pritiski v BiH še vedno prihajajo predvsem iz osnovnih življenjskih stroškov, medtem ko se v nekaterih sektorjih beleži znižanje cen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar