Carinski bumerang: 'Rast potrošniških cen se bo okrepila'

Carine, uvedene pred nekaj meseci za zaščito domače industrije, začenjajo povzročati težave ameriškim podjetjem. Medtem ko so prve učinke čutili predvsem tuji proizvajalci, zdaj stroške vse bolj čutijo domača podjetja, ki so pod pritiskom v dobavnih verigah. In to je slaba novica za povprečnega Američana, saj obstaja velika verjetnost, da se bo breme, ki se že počasi prenaša nanj, v prihodnjih mesecih verjetno še povečalo.

 

 

Ameriške dodatne dajatve za preostali svet že mesece prevladujejo v ekonomskih razpravah, hkrati pa se analizira njihov vpliv na nacionalna gospodarstva, posamezne proizvodne sektorje/podjetja in strategije borznega trga, proučuje se tudi možnost njihove odprave.

Tako imenovane recipročne tarife (dajatev za države, ki jih je administracija označila za nepoštene trgovinske partnerice) so začele veljati 7. avgusta, štiri mesece po tem, ko jih je predsednik Donald Trump napovedal, skupaj z osnovno 10-odstotno carinsko stopnjo. Švica in Indija sta bili zaradi carin prejšnji mesec v središču pozornosti: prva se je soočila z 39-odstotno tarifo, druga s kar 50-odstotno. Poleg tega so v začetku leta svetovne odnose še dodatno zapletle druge trgovinske ovire, vključno s carinami za avtomobile in nekatere kovine.

Prilagajanje kompleksnih dobavnih verig in učinki prelivanja carin niso vidni takoj: nekatere pogodbe so bile sklenjene vnaprej in številna podjetja so že imela zaloge, ki so jih na začetku zaščitile pred carinami. A sčasoma se izrisujejo posledice. Medtem ko Trump še naprej upa, da bodo njegove carine pomagale zaščititi ameriška delovna mesta, spodbudile podjetja k večjim naložbam v državi in povečale državne prihodke, so številni ekonomisti mnenja, da bodo carine negativno vplivale na gospodarsko rast, saj bodo višje cene izdelkov obremenile gospodinjske proračune Američanov.

Ameriški trgovci na drobno pod pritiskom

Vodilni v panogi so že opozorili, da carine močno zvišujejo stroške poslovanja. Na primeru avtomobilske industrije, ki se je izkazala za pomembno gonilo domačega izvoza, je morda dovolj povedati, da je Stellantis, velikan, ki posluje tudi v Kragujevcu, v svojem najnovejšem finančnem poročilu revidiral oceno neto vpliva carin za leto 2025: ta trenutno znaša približno 1,5 milijarde evrov, od tega v prvi polovici leta že 0,3 milijarde evrov.

Poleg industrialcev po vsem svetu izzivi trkajo tudi na vrata potrošniškega sektorja – in zdaj tudi tistega v ZDA, kjer se je zgodba začela. V najnovejših četrtletnih rezultatih lokalnih trgovskih verig in proizvajalcev osnovnih potrošniških dobrin je opazen skupni dejavnik: naraščajoči pritisk carin, o čemer se v zadnjem času veliko govori.

 

 

Prej izraženi optimizem glede odpornosti ameriških potrošnikov je na preizkušnji, izjave vodij vodilnih trgovcev med predstavitvami najnovejših poslovnih rezultatov pa imajo za pozornega poslušalca jasen ton zaskrbljenosti zaradi obremenitev cen v njihovih obratih.

"Cene ohranjamo čim nižje, kolikor dolgo bo mogoče," je konec avgusta vlagateljem povedal izvršni direktor Walmarta Doug McMillon. "Ker zaloge dopolnjujemo po cenah po uvedbi carin, naši stroški naraščajo iz tedna v teden in pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v tretjem in četrtem četrtletju," je dodal. Izračun podjetja kaže, da so se v zadnjem četrtletju cene v njihovih obratih v ZDA zvišale za odstotek.

Podobno sporočilo je poslal Home Depot, v katerem so navedli, da so v zadnjem četrtletju ohranili trenutno raven cen, ker je večina njihovega uvoženega blaga prispela še pred uvedbo carin. Poudarili so, da se bodo nekateri izdelki pozneje v letu podražili.

"Spremembe cen bomo obravnavali kot zadnjo možnost, naš cilj je vsak dan ponuditi dobro vrednost in imeti konkurenčne cene," je dejal komercialni direktor pri Targetu Rick Gomez in dodal, da potrošniki "poskušajo krmariti skozi inflacijo in negotovost glede carin, zato jim je vrednost zelo pomembna".

Po besedah ​​Mickeyja Drexlerja, nekdanjega izvršnega direktorja Gapa in sedanjega predsednika modne znamke Alexa Milla, vodstvo danes načeloma ne more nadzorovati niti tega, kar bi sicer moralo biti pod njihovim nadzorom. "Ne veste, kakšni so dejanski stroški vašega blaga v primerjavi z maloprodajno ceno in maržo. (...) Mislim, da najhujše šele prihaja," je Drexler dejal v nedavnem intervjuju za Yahoo Finance.

Podjetje Procter & Gamble je priznalo, da v svojem portfelju blagovnih znamk opažajo "zmerno preusmerjanje potrošnikov k cenejšim možnostim", kar je trend, ki ga omenjajo tudi druga podjetja.

Tuji mediji so poročali tudi, da so podjetja, ki se ukvarjajo s pakirano hrano, kot sta J.M. Smucker in Conagra Brands, zvišala cene svojih izdelkov, da bi uravnotežila višje vhodne stroške, ki so jih carine še poslabšale. Iz Kraft Heinza (Berkshire Hathaway Warrena Buffetta ima več kot četrtinski delež), ki stoji za svetovno znano blagovno znamko kečapa, so sporočili, da so bili prisiljeni zvišati cene bolj, kot so prvotno načrtovali, da bi ublažili močan padec prodaje, saj so stranke zaradi gospodarske negotovosti previdnejše pri porabi.

 

 

Ameriški indeks cen proizvajalcev se je julija zvišal za 0,9 odstotka, kar je bistveno več od pričakovanih 0,2 odstotka. Gre za ključni mesečni pokazatelj inflacije na ravni proizvajalcev, ki se običajno šteje za zgodnji kazalnik inflacije potrošnikov v državi - potrošniki pogosto na koncu nosijo breme carin.

Ameriška administracija trdi, da bodo breme carin na koncu nosili izvozniki, in sicer prek znižanja cen in prilagoditev valut. A ni veliko znakov, da bi se to doslej uresničilo, ekonomisti pa se sklicujejo na podatke o uvoznih cenah, ki niso zabeležile bistvenih sprememb.

Kot smo že poročali, kljub temu da Trump pozdravlja rast prihodkov iz naslova carin, so te še vedno vrsta davka, ki jih po zakonu plačuje ameriški uvoznik ali posrednik, ki deluje v imenu uvoznika. Študije so pokazale, da se stroški novih uvoznih davkov pogosto prenesejo na potrošnike v obliki višjih cen. Uvozniki imajo možnost ponovnega pogajanja o pogodbah s tujimi dobavitelji, kar lahko del bremena prenese tudi nanje.

"Rast potrošniških cen se bo okrepila," je po poročanju Bloomberga prepričanje izrazil višji direktor pri Fitch Ratings David Silverman. Carine in zmeda glede carin bi lahko vplivale na psihologijo ljudi in njihovo potrošnjo pozneje v letu, je opozoril.

Ocenjuje se, da bi lahko bila glavna dejavnika, ki bosta določala nadaljnji potek trgovinskih vojn ameriškega predsednika, stanje ameriškega gospodarstva in stanje finančnih trgov. Strategi z Wall Streeta so že opozorili na prihajajočo korekcijo, ko gre za ameriške vrednostne papirje, ki so nedavno dosegli rekorde.

Trumpov projekt prestrukturiranja svetovnega gospodarstva trenutno napreduje, a ko se bodo razkrile dejanske posledice, ostaja vprašanje, ali bo moral prvi mož ZDA morda revidirati svoje načrte.