Prihodnost brez premoga: Kdaj bodo ugasnile regionalne termoelektrarne?

Termoelektrarne v jugovzhodni Evropi šest let po izteku roka za uskladitev z okoljskimi standardi še naprej onesnažujejo. Medtem ko imata Hrvaška in Slovenija jasnejše strategije za opustitev premoga, se države Zahodnega Balkana soočajo z zamudami in izzivi pri zmanjševanju izpustov in prehodu na čistejše vire energije.

Poročilo Bankwatch imenovano Comply or Shut Up (Spoštuj ali utihni), objavljeno septembra letos, je pokazalo, da se onesnaženje ni zmanjšalo, ampak so bile emisije žveplovega dioksida lani višje v primerjavi z letom 2022, medtem ko so emisije prahu in dušikovih oksidov ostale na visoki ravni v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji.

Poročilo se konča s posebnim priporočilom oblastem držav Zahodnega Balkana, naj se končno lotijo ​​gospodarjenja in energetskim podjetjem ne dovolijo neskončnega podaljševanja rokov. Obrate, ki delujejo pod režimom izvzetja, je treba takoj zapreti, je zapisano v poročilu.

Teoretično so izjeme možne, a le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Leta 2023 so štiri elektrarne v regiji več kot desetkrat presegle omejitve emisij žveplovega dioksida. Opogumljeni z skrb vzbujajočimi številkami smo se odločili analizirati, kako nameravajo oblasti regije Adria postopno opuščati premog.  

V Sloveniji insolventnost Teš in interventni zakon

Medtem v Sloveniji potekajo burne razprave o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Izteka pa se tudi javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona, po katerem bo Teš skupaj s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Deležniki so lahko pripombe poslali do 27. oktobra. Predlaganim rešitvam nasprotujejo v lokalni skupnosti in tudi na GZS, so zapisali na STA. 

Z interventnim zakonom bi režim delovanja elektrarne spremenili v luči vse bolj nerentabilne proizvodnje elektrike v termo diviziji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jo sestavljata Teš in Premogovnik Velenje, in nezmožnosti nadaljnjega pokrivanja teh izgub.

Teš bi bil do zagotovitve nadomestnega vira za zagotavljanje daljinske toplote po novem namenjen ogrevanju za prebivalstvo in podjetja v Šaleški dolini. Režim, ki bi ga Teš zunaj skupine HSE opravljal kot javno gospodarsko službo, je predviden do konca leta 2029, za pokrivanje izgub pri tem početju je načrtovano za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. To bi lahko prodajal na trgu.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je zakonski osnutek v javno obravnavo dalo 18. oktobra, kar pomeni, da so imeli zainteresirani za svoje pripombe in predloge le pet delovnih dni. Na ta račun je bilo v javnosti slišati kar nekaj kritik. Se pa po drugi strani s sprejemom zakona mudi, saj naj bi novi režim obratovanja Teša veljal s 1. januarjem 2025.

Denar bi se zagotovil v državnem proračunu iz namenskih prihodkov. Ti bi bili za omenjenih pet let dividende družb, ki bi jih Slovenski državni holding v vsakokratnem letnem načrtu upravljanja opredelil v upravljavskem stebru energetika in bi se jih lahko porabilo le izplačilo tega nadomestila.

Od 833 milijonov evrov bo po pojasnilih ministrstva za nadomestilo za obratovanje za zagotavljanje toplote potrebnih 680 milijonov evrov, kar naj bi se praktično v celoti pokrilo s povečanimi prihodki iz dividend energetskih družb, preostali del pa bo odplačevanje kredita pri EIB za gradnjo Teš 6.

Teš bi stranske produkte, ki nastanejo pri proizvodnji toplote, kot so električna energija, elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda in žlindra prodal na trgu. Proizvedena električna energija se bo glede na osnutek v obsegu od 70 do 90 odstotkov predvidenega letnega diagrama proizvodnje za leto vnaprej prodala v enem ali več poslih najkasneje do konca tekočega leta.

Interventni zakon prvi korak pri preobrazbi šaleške energetike, s katero bodo država in davkoplačevalci prihranili več kot 1,5 milijarde evrov v primerjavi z obratovanjem do leta 2033, kot je predvideno skladno z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij iz januarja 2022.

HSE

 

Plomin na poti do zaprtja do leta 2033

Po načrtih hrvaških oblasti naj bi država do leta 2030 zmanjšala izpuste ogljika za 45 odstotkov, najpozneje do leta 2033 pa prenehala uporabljati premog. Termoelektrarna na premog, ki naj bi do tega leta prenehala obratovati, je TE Plomin, za Bloomberg Adria pa so v elektrarni povedali, da ciljno leto ostaja enako, odločitev pa bo odvisna od državnih organov.

"Možno je, da nas bodo ekonomski izračuni prisilili, da ustavimo proizvodnjo še pred tem. Razmerje med ceno premoga in ogljikovim dioksidom na eni strani ter tržno ceno električne energije na drugi strani lahko postane tako neugodno, da nadaljnje delo postane nerentabilno," so povedali v obratu.

V elektrarni poudarjajo pomen Plomina za zanesljivost oskrbe z električno energijo na Hrvaškem, predvsem pa v Istri. "V primeru predčasne zaustavitve Plomina bo treba na tem območju zagotoviti nove proizvodne zmogljivosti, ki zagotovo ne bodo uporabljale premoga," so povedali.

Rudnik i Termoelektrana Gacko

 

Severna Makedonija bo se od premoga poslovila do leta 2030

Glede na dokument, ki ga je Unicef objavil septembra letos, v Severni Makedoniji smrt dojenčkov zaradi onesnaženosti zraka predstavlja 11,6 odstotka ali eno od devetih smrti otrok, mlajših od enega leta.

V šestih letih, odkar je potekel rok za uskladitev, se je državi uspelo oddaljiti od uskladitve tako pri zmanjševanju izpustov kot pri monitoringu. Nobena od termoelektrarn na premog še vedno nima stalnega monitoringa in so doslej poročale le na podlagi izračunov, pridobljenih z mesečnimi meritvami, je razvidno iz poročila Bankwatch.

Vzporedno z objavo poročila je prispela izjava ministra za okolje Izeta Mejdžitija z letne konference o energetski varnosti srednje in vzhodne Evrope v Washingtonu. "Cilj Severne Makedonije je, da se do leta 2050 odpove uporabi premoga za energetske potrebe, ob spoštovanju rokov EU za prehod na obnovljive vire energije," je takrat dejal Mejdžiti.

Na ministrstvo za energijo smo se obrnili z vprašanjem, ali ministrova izjava pomeni, da država znova odlaga cilje, ki so si jih zastavili nacionalni načrti in strategije. Ministrica za energijo, rudarstvo in mineralne vire Sanja Božinovska je za Bloomberg Adria povedala, da se to, kar napoveduje Mejdžiti, nanaša na razogljičenje celotne države do leta 2050 in zajema več sektorjev, vključno z energetiko, gradbeništvom in transportom.

"Pojem razogljičenja je širši od uporabe premoga v termoelektrarnah in leta 2050 ne smemo identificirati kot skrajni rok za zaprtje termoelektrarn. Skladno z veljavno energetsko strategijo in državnim energetsko-podnebnim načrtom bodo termoelektrarne v Severni Makedoniji morale biti zaprte do leta 2030. Osredotočeni smo na izpolnitev tega roka, naš cilj pa je do 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 82 odstotkov glede na raven iz leta 1990," je dejala Božinovska in napovedala revitalizacijo in modernizacijo REK Bitola in TE Oslomej, da bi povečali učinkovitost blokov, predvsem pa zmanjšali emisije toplogrednih plinov in delcev, v skladu z dovoljenimi mejnimi vrednostmi ​emisij v EU.

Božinovska je še poudarila, da vzporedno nastajajo načrti za naložbe, ki bi nadomestile uporabo premoga. Načrti vključujejo objavo razpisa za plinovod Makedonija-Grčija, ki odpira pot za plinifikacijo Severne Makedonije, ter pripravo nove študije izvedljivosti za hidroelektrarno Čebren.

"Zavezani smo k zmanjševanju škodljivih učinkov rabe premoga, a tudi k postopnemu zmanjševanju njegove rabe, z znatnimi državnimi vlaganji v druge alternative premogu kot energentu in spodbujanjem zasebnih vlaganj v obnovljive vire energije," je sklenila ministrica.

Srbija želi do leta 2030 polovico električne energije pridobivati ​​iz obnovljivih virov

Srbija je julija sprejela celovit nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 s projekcijami do 2050. Po tem načrtu bo do leta 2030 vsaka druga megavatna ura proizvedene električne energije zagotovljena iz obnovljivih virov. Ministrstvo za rudarstvo in energetiko je takrat sporočilo, da ta načrt pomeni, da se Srbija počasi odmika od termoelektrarn.

Vzporedno z napovedmi ministrstva je prišla tudi novica o odprtju novega bloka v okviru termoelektrarne Kostolac, ki je po poročilu Bankwatch označen za najbolj tveganega v Srbiji. TE Kostolac je avgusta prejela integrirano dovoljenje ministrstva za varstvo okolja.

"To dovoljenje vključuje celostno preprečevanje in obvladovanje obremenjevanja okolja ter se izdaja za obdobje desetih let. Je celovito okoljevarstveno dovoljenje, ki vključuje minimalno porabo surovin in energije, preprečevanje in zmanjševanje emisij v zrak, vode in tla, kot tudi integriranih dovoljenj za bloka B1 in B2 v TE Kostolac B," so spročili iz družbe.

Gre za prvo takšno licenco, izdano za termoelektrarno v srbskem elektroenergetskem sistemu, v teku pa je postopek za pridobitev integrirane licence za bloke v termoelektrarni Kostolac A.

Ugljevik v BiH ima naziv največjega onesnaževalca v regiji

Največji kršitelj v regiji je po poročilu Bankwatch bosanska termoelektrarna Ugljevik. Elektrarna ima opremo za razžveplanje, ki ima dovoljenje za obratovanje od leta 2021, a naj ne bi obratovala.

Po besedah ​​upravljavca Ugljevika oprema ne deluje neprekinjeno, ker predstavlja "ekonomsko breme". Namreč oprema, ko deluje, porabi 11 megavatnih ur električne energije in 600 ton apnenca na dan. Poleg stroškov skladiščenja oziroma odlaganja pri tem nastale sadre to povzroči okoli 20 tisoč evrov stroškov na dan.

Državni načrt za zmanjševanje emisij v BiH za obdobje od 2022 do 2030 ne predvideva posebnih rokov za postopno zmanjševanje porabe premoga. V načrtu je zapisano, da naj bi se emisije do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšale za 41,21 odstotka, do leta 2050 pa naj bi bile ničelne. Načrt predvideva povečanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov do leta 2030, pri čemer ni predvideno povečanje zmogljivosti elektrarn na fosilna goriva.

"Analiza potencialnih priložnosti za razvoj proizvodne mešanice do leta 2035 vključuje postopno zmanjšanje deleža premoga v proizvodnem portfelju in sorazmerno povečanje deleža obnovljivih virov," navaja okvirna energetska strategija BiH do leta 2035.