Prihodnost nezdrave hrane bi lahko bila zdrava

Pred nekaj tedni je PepsiCo, največji proizvajalec živilskih izdelkov v ZDA, objavil poročilo o četrtletnem dobičku. Resnici na ljubo, to ni dobro. Po letih nenehne rasti cen potrošniki kupujejo manj Pepsijeve hrane in pijač, med katere spadajo (tudi) krompirjev čips Lay’s, Doritos in Mountain Dew.

Padec je bil zlasti opazen v Severni Ameriki, kjer se je zmanjšala količina prodanih pijač in slanih prigrizkov. Prodaja v dolarjih se je sicer nekoliko povečala, toda v obdobju rastoče inflacije o uspešnosti podjetja pove več količina prodanih izdelkov.

Izvršni direktor Ramon Laguarta razloge za to pripisuje težavam, v katerih so se znašli kupci, te pa bo ponovno skušal pridobiti s popusti in reklamnimi oglasi. "Seveda se nekateri potrošniki soočajo s težavami, so pa tudi taki, ki za del našega portfelja pričakujejo večjo vrednost," je povedal ob predstavitvi poslovnih rezultatov 11. julija. Toda vrednost se ne meri več samo s ceno, ampak tudi s kakovostjo. Enak trend opažajo drugi veliki proizvajalci pakirane hrane: potrošniki kupujejo manj nezdrave hrane.

Če pogledamo natančneje, pa ne trpi vsa prodaja v supermarketih. Oddelki s svežim sadjem in zelenjavo v trgovinah prodajo čedalje več, kot poroča tržni raziskovalec Circana. Ta hrana je pogosto dražja, torej res ne gre samo za dolarje in cente. Poleg tega, da veliko ljudi vse pogosteje kuha doma, kot se hrani zunaj, kaže tudi, da ljudje želijo jesti bolj zdravo in se zavedajo, da je ključni del tega sveža hrana. Ta trend se je malenkost spremenil med covidom, ko so obtičali doma in se hranili s krekerji Goldfish in testeninami Chef Boyardee.

Naučili pa so se tudi več kuhati, nekateri tudi bolj ceniti svoje zdravje. (Tisti, ki uporabljajo zdravilo Ozempic in generike, se trendu sicer niso pridružili, so pa nekateri med njimi dobili "odpor do premastne in presladke hrane", pravi Fatima Cody Stanford, znanstvenica, ki preučuje debelost na medicinski šoli na Harvardu.)

Nič od tega pa ne bi smelo povzročiti pretresa v podjetjih, ki prodajajo predpripravljeno hrano. Jason English iz Goldman Sachsa je to napovedal že pred dobrim letom in v poročilu napisal, da je pričakoval "upočasnitev potrošnje predelane hrane na prebivalca". Kasneje je po elektronski pošti sporočil, da je že po dlje časa trajajočem trendu pred pandemijo pričakoval, da bodo potrošniki jedli več sveže hrane, na kar so bili pozorni tudi trgovci, ki so v svojih trgovinah povečali oddelke s svežo hrano, in skrčili dele, kjer so bile naložene vrečke s krekerji Goldfish in pločevinke s pripravljeno Beefaronijevo hrano.

V zadnjem poročilu Združenja živilske industrije (FMI) dejansko opažajo, da je 44 odstotkov trgovcev povečalo prostor za sveže izdelke, 19 odstotkov pa jih je navedlo, da so zmanjšali prostor za police za druge, trajnejše izdelke. Sprememba oblike trgovine je dolgoročna naložba v nepremičnine, stroške za energijo in usposobljeno delovno silo. "To ni zgolj enoletni trend," pravi Mark Baum, višji podpredsednik za odnose z industrijo v FMI. Tudi tržni raziskovalec Mintel je v junijskem poročilu navedel, da daje "opazno število potrošnikov prednost bolj zdravi, bolj sveži in hranilno vrednejši hrani", in spodbudil trgovce na drobno, naj več sredstev vlagajo v razširitev ponudbe take hrane.

Ne govorimo pa samo o ameriški verigi supermarketov, hčerinski družbi Amazona, Whole Foods Market, trgovini "polnovredne hrane", ki ponuja strankam predvsem ekološko pridelano hrano brez konzervansov ter umetnih barvil in arom. Tu je še Food Lion, veriga nizkocenovnih supermarketov, ki ima trgovine predvsem na jugovzhodu ZDA in v državah ob atlantski obali. V številnih svojih trgovinah so namestili hladilnike, skozi katere se lahko kupci kar sprehodijo. Leta 2015 so jih dodali 35, še več leta 2018 in še jih dodajajo. Trendu se je pridružila celo veriga diskontnih trgovin Dollar General, ki je januarja objavila, da ima že več kot 5.000 trgovin s sadjem in zelenjavo.

Bi se moral torej velikan pakirane hrane, kot je PepsiCo, poskusiti preoblikovati v proizvajalca in prodajalca sadja in zelenjave? Industrijska skupina proizvajalcev hrane Consumer Brands Association pravi, da gre njenim članom kar dobro, ne glede na upad ali neupad obsega. Člani "zagotavljajo izbiro in uvajajo inovacije, da bi zadovoljili povpraševanje potrošnikov", pravi Sarah Gallo, podpredsednica za politiko izdelkov.

Poslovanje s svežo hrano – ki jo je treba pojesti v tednu ali dveh – zahteva popolnoma drugačen pristop kot ravnanje s predelano hrano, ki je polna umetnih konzervansov in idealna za hranjenje v omarah in kleteh. Zaradi pokvarljivosti, ki je tu v ospredju, se morajo dobavitelji, proizvajalci in distribucijska logistika spremeniti. Poleg tega veliki proizvajalci predelane hrane na policah v oddelkih sveže hrane nimajo vnaprej zagotovljenega prostora. "Prav zaradi nekaterih od teh razlogov nismo zaznali, da bi kateri od ponudnikov pakirane hrane z uveljavljeno blagovno znamko tu igral pomembnejšo vlogo," meni o nedavnih združitvah in prevzemih Jeff Cleveland, svetovalec za živilsko industrijo pri investicijski banki Lincoln International.

Depositphotos

 

Pred več kot desetletjem se je tak poskus klavrno končal. Leta 2012 je družba Campbell Soup Co. za 1,55 milijarde dolarjev kupila Bolthouse Farms, podjetje za pridelavo sveže hrane, znano po proizvodnji mini korenčka in ohlajenih sokov. Ta poteza naj bi bila – kot je bilo rečeno takrat – za okorelega proizvajalca juh v pločevinki odskočna deska za "hitro rastoči 12-milijardni trg pakirane sveže hrane". Po sedmih letih in milijonskih izgubah je družba Campbell podjetje prodala zgolj za delček tistega, kolikor je zanj plačala. V strokovni publikaciji Food Dive, so pisali o propadlem poskusu združevanja in opozorili, da je konglomerat "hitro uvidel pasti blagovne znamke, ki je odvisna od svežih proizvodov in povezana z nepredvidljivostjo matere narave". Med temi sta bila nestanovito upravljanje pridelkov in organizacija odpoklica izdelkov zaradi kvarjenja. Kar je bilo torej najprej videti kot pionirska poteza Campbella, je postalo opozorilo.

Podjetja, ki se ukvarjajo s pakirano hrano, bi seveda lahko izbrala počasnejši, previdnejši pristop. Lani poleti je Fresh Del Monte Produce Inc v partnerstvu s podjetjem Kraft Heinz Co, ki je prav tako poročalo o padanju obsega prodaje, poslalo na trg nekaj različic svojih narezkov Lunchables in pladnjev sira skupaj s svežim ananasom, klementinami, jabolki in grozdjem. Čeprav ni slišati radikalno, pa to je: rok trajanja kombiniranih paketov je zdaj 10 dni namesto prejšnjih 90 do 110 za standardne narezke Lunchables, predlagana cena pa je za okoli dolar do dva višja. Kot je videti, poskus deluje. Tiskovni predstavnik pravi, da podjetje upa, da se bo tisto, kar se je začelo v majhnem številu trgovin z živili, razširilo po vsej državi.

Rešitev vseh težav pri poživitvi svojega poslovanja ima torej PepsiCo, kot se je pokazalo, tako rekoč pred nosom. Poleg poročila o zaslužku mi je družba poslala nekaj vzorcev iz svoje mednarodne ponudbe, vključno s škatlo Alvalle, svoje španske juhe gaspačo. Vse sestavine v njej so 'prava hrana': paradižniki, rdeči poper, kumara, čebula, ekstra deviško olivno olje, vinski kis, sol, česen in limonin sok. Ima malo kalorij, vsebuje veliko vlaknin, je sveža in ne preveč predelana. Najpomembnejši pa je njen res čudovit okus. Če bi jo postregli v restavraciji, ne bi vedela, da je iz kartona. Zato ni čudno, da je direktor PepsiCo za jugozahodno Evrope juho pred nekaj leti poimenoval "naš kronski dragulj". Medtem ko je na voljo v nekaterih evropskih državah, pa je ni mogoče dobiti v ZDA. "Za zdaj je na prodaj predvsem na trgih, kjer je gaspačo del kulinarične tradicije," mi je po elektronski pošti sporočila njihova tiskovna predstavnica. Zagotovo pa bi podjetje, ki mu je uspelo čips Doritos spremeniti v sestavino za večerjo, našlo tudi način, da bi gaspačo in druga sveža živila postali del kulinarične tradicije tudi doma. Zlasti, če je od tega odvisna njegova prihodnja rast.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar