Čeprav se vse države regije Adria srečujejo z izzivi glede financiranja in podpore, se zneski, s katerimi podpirajo svoje filmske industrije, precej razlikujejo. Vsaka država je dosegla zavidljive uspehe, zlasti če upoštevamo razpoložljiva sredstva, vendar vsi deli regije poudarjajo, da je za uspešnejše in pogostejše sodelovanje z velikimi mednarodnimi produkcijami potrebna večja podpora.
Manjša vlaganja v filmske projekte v državah, kot so Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Slovenija, dodatno otežujejo prodor filmov zunaj regije. Ta finančna omejitev pogosto vodi do pomanjkanja institucionalne podpore, zaradi neustrezne infrastruktura in omejenih virov za promocijo filmov na mednarodni ravni pa filmi težko dosežejo gledalce zunaj regije.
Hollywoodske produkcije najpogosteje prepoznajo potencial regije Adria za snemanje avdiovizualnih projektov, saj so na Hrvaškem in v Sloveniji snemali serije, kot sta Igra prestolov in The Witcher, ter nazadnje Netflixovega filma The Union, ki so ga snemali tudi v Piranu. Kljub temu pa velike produkcije regijo pogosto uporabljajo kot ozadje za druge dele sveta.
Preberi še
Covid je trgovanje z obveznicami oviral, visoke obrestne mere ga oživljajo
Vse več dolga je špekulativnega (junk), kar daje nov zagon naložbeni strategiji padlih angelov, vlaganju v špekulativne obveznice.
03.10.2024
Gospodarstvo regije Adria pod pritiskom podnebnih sprememb, rešitve bodo stale veliko denarja
Hrvaška spada med tri evropske države z največjim skupnim deležem škode zaradi izjemnih podnebnih dogodkov v primerjavi z BDP.
02.10.2024
Kako pravilno shraniti ključe do kriptopremoženja?
Strokovnjaka, s katerima smo se pogovarjali, priporočata lastno hrambo ključev.
01.10.2024
Komu bi lahko epidemija opičjih koz prinesla dobiček?
Edino podjetje v Evropi in ZDA, ki ima trenutno cepivo proti opičjim kozam, ki je odobreno, je Bavarian Nordic.
30.09.2024
Hrvaška
Hrvaško ministrstvo za kulturo in medije iz leta v leto povečuje sredstva za podporo produkcije avdiovizualnih del.
"Ko sem leta 2019 prevzel svojo vlogo v Hrvaškem audiovizualnem centru (HAVC), je bil proračun 9,4 milijona evrov. Leta 2024 imamo proračun 15,5 milijona evrov za nacionalni program. Tretjina zneska je zagotovljena zunaj proračunskih virov, in sicer z novim zakonom o elektronskih medijih, ki zahteva, da pretočne platforme zagotovijo prispevke v višini štirih odstotkov prihodkov, ustvarjenih na Hrvaškem, za nacionalno produkcijo, komercialne televizije z nacionalnimi koncesijami pa morajo pet odstotkov sredstev vložiti v neodvisno produkcijo," je pojasnil direktor HAVC Christopher Peter Marcich.
Od leta 2012 do 2023 je bilo v okviru programa spodbud na Hrvaškem posnetih 123 projektov, za katere je bilo porabljenih 257,2 milijona evrov.
Poleg tega, da se stanje na domačem trgu izboljšuje, hrvaški film postaja vse bolj priznan in prepoznaven tudi na mednarodnem področju. Hrvaška je postala eden najbolj zaželenih koprodukcijskih partnerjev v tem delu Evrope.
"Največji primer tega je zlata palma v Cannesu, ki jo je Hrvaška prvič osvojila s filmom Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Slijepčevića in producentov iz hiše Antitalent. Dve leti prej je Morena Antonete Alamat Kusijanović iz iste produkcijske hiše prejela zlato kamero za najboljši debitantski film v Cannesu, kar je bil brez dvoma velik korak za hrvaški film v tujini," pojasnjuje Marcich.
Gledalci se vračajo v kinematografe
Hrvaška kinematografija je v preteklem letu dosegla izjemen uspeh – domače filme je gledalo 278.053 gledalcev, leto 2023 pa je postalo tretje najuspešnejše leto od ustanovitve Hrvaškega avdiovizualnega centra.
Najbolj gledani hrvaški filmi v preteklem letu so bili Dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca in animirani film Cvrčak i mravica v režiji Luke Rukavine.
Najdražji hrvaški film je Gospa iz leta 1995 režiserja Jakova Sedlarja s proračunom 4,8 milijona dolarjev. Film temelji na življenjski zgodbi frančiškanskega duhovnika Joze Zovka, ki so ga komunistične oblasti v osemdesetih letih zaprle in mučile zaradi njegove vere v pričevanja otrok, da so videli Marijo. V filmu so igrali svetovno znani igralci, kot so Martin Sheen, Michael York in Morgan Fairchild. Svetovna premiera filma je potekala v največji dvorani Radio City Music Hall v New Yorku, ki je bila razprodana (5.375 sedežev), film pa je imel tudi redno distribucijo v kinematografih v ZDA.
V zadnjih letih opažamo porast uspehov debitantskih filmov, kar dokazuje, da je vlaganje v mlade avtorice in avtorje ter njihove izvirne, zanimive in družbeno pomembne zgodbe zelo donosno, pojasnjuje Marcich. Iz podatkov preteklega leta smo se naučili, da je domače občinstvo lačno domačih otroških filmov, uspešen pa je bil tudi prvi hrvaški animirani film v 3D-tehniki.
Hrvaška postala zaželena scenografija
Privlačnost Hrvaške kot lokacije za snemanje filmov ni več novost. V zadnjih 12 letih je bilo posnetih 123 filmov in serij, država pa je od tega zaslužila skoraj 260 milijonov evrov. Seznam filmov in serij je res impresiven: Vojna zvezd, Mamma Mia, Robin Hood, vendar je serija Igra prestolov podirala vse rekorde. Neizmeren je vpliv te serije na Dubrovnik, ki je bil v seriji prikazan kot Kraljevi pristan. HAVC ocenjuje, da pozitivni učinki te serije za hrvaški turizem najmanj 400 milijonov evrov.
Čeprav je turizem na Hrvaškem cenjen vir dohodka, ima filmska industrija še vedno prostor, da pridobi še močnejši vpliv na gospodarstvo. Filmski projekti so veliki in dragi, zato so že več let sanje filmskih ustvarjalcev en pošten filmski studio.
Bosna in Hercegovina
Bosansko-hercegovska filmska scena ima zelo dober položaj v evropski in svetovni filmski industriji, glede na stanje v državi pa je filmska industrija nepričakovano dobra in povezana.
Kinematografija BiH dosega veliko uspehov na mednarodnem prizorišču, prireja ugledni Sarajevo film festival, ima priznane filme in avtorje, vendar na uradni ravni ni enotne slike o tem, kaj se pravzaprav dogaja. To je ena od težav, s katerim se soočajo tako igralci kot vsi, ki so kakor koli povezani s filmom, neposredno ali posredno.
Strokovnjaki na tem področju pravijo, da so kljub minimalnim vlaganjem v kinematografijo doseženi uspehi izjemni, a posledice neustreznega vlaganja so opazne. Opozarjajo, da imajo že zdaj poklice, ki izumirajo in jih morajo uvažati, ker se vanje ne vlaga dovolj. Premalo je usposobljenih scenografov, kostumografov, maskerjev in stilistov. Prav tako primanjkuje ljudi, ki se ukvarjajo z barvno korekcijo, oblikovanjem zvoka in podobnimi nalogami. Mladi ljudje pogosto ne vidijo priložnosti za zaposlitev v teh poklicih zaradi majhnih vlaganj in zelo nizkih honorarjev.
Nezadovoljni s situacijo so filmski delavci, zbrani okoli Združenja režiserk in režiserjev BiH, ki so nedavno okrivili vlado, da uničuje kinematografijo in da ni zagotovljeno ustrezno financiranje.
Kljub temu podatki kažejo, da je načrtovani proračun za leto 2024 za Fundacijo za kinematografijo BiH okoli 2,5 milijona evrov. Vendar združenje opozarja, da so v primerjavi z regijo sredstva za filme v BiH minimalna in trenutno obsegajo le 1,51 milijona evrov.
Ne glede na vse pomanjkljivosti režiserji in igralci opravljajo vrhunsko delo. Uspeh režiserjev se odraža tudi v nagradah, leta 2002 pa je film Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića prejel oskarja za najboljši tuji film.
Anila Gajević, direktorica agencije Zona, prve agencije za talente v BiH, je za Bloomberg Adria povedala, da sta filmska in televizijska industrija po svetu prešla številne turbulence, najprej zaradi covida, nato pa zaradi stavk v Hollywoodu. Ameriške produkcije so namreč pred tem pogosteje snemale v Evropi, kar je bila priložnost za domače igralce v teh produkcijah.
Na vprašanje o stanju domače filmske industrije Gajević pravi, da sta filmska in televizijska industrija zaradi finančnih težav institucij žal v zastoju. Pojasnila je tudi, da so javne storitve v težkem položaju. Kljub težavam pa je Gajević poudarila, da so letos imeli nekaj izjemnih projektov, ki bodo premiero doživeli letos ali pa so bila snemanja pravkar končana.
"Rezultati so glede na vlaganja vedno nad pričakovanji. Naši filmi redno dosegajo uspehe, kot je bil zadnji veliki uspeh filma Quo Vadis, Aida. Na letošnjem SFF smo videli več bosansko-hercegovskih filmov, ki so bili posneti z minimalnimi sredstvi," je povedala.
Jasmila Žbanić je režiserka iz Bosne in Hercegovine, znana po filmih, ki obravnavajo tematiko iz vojne in povojne BiH, kot je Quo Vadis, Aida?, ki je bil nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film.
Igralci svetovnega slovesa, financiranje pa mizerno
Ko gre za igralce iz BiH z mednarodno kariero, tudi ta seznam ni kratek. Če govorimo o igralcih, ki so v zadnjih letih igrali v velikih evropskih ali ameriških produkcijah, so to Feđa Štukan, Adnan Hasković, Selma Alispahić, Aleksandar Seksan, Ermin Bravo, Ermin Sijamija, Vanesa Glođo in drugi. Gajević pravi, da je danes trg globalen za vse in da je zaradi možnosti snemanja avdicijskih posnetkov doma ter pošiljanja teh prek spleta veliko več priložnosti kot pred 20 leti.
Igralec Feđa Štukan je za Bloomberg Adria povedal, da je za igralca pomembno, da ima dobro biografijo, ki mu bo odprla vrata v filmsko industrijo.
"Biografija je tista, ki igralca naredi igralca. Ne obstajajo tarife, po katerih vas kdo najame za vlogo, temveč je pomembno, kako se pogajate. Veliko je odvisno od proračuna in pogajalskih sposobnosti agenta," pravi Štukan. Poudarja, da veliki projekti običajno zahtevajo obsežne avdicije in da imajo številni igralci v regiji priložnost, da se udeležijo avdicij, vendar je vse odvisno od priprave, talenta in tega, ali se po mnenju režiserja prilegajo celotnemu konceptu.
Kot igralec, ki je sodeloval v številnih produkcijah, zlasti hollywoodskih, Štukan pravi, da način, kako nekdo obravnava igralce in kako so zastopani v svetu, večinoma odvisno od pomembnosti vloge in, kot je že poudaril, od igralčeve biografije.
Kar zadeva domačo filmsko industrijo, Štukan pravi, da so vlaganja v njo »smešna« ter da se kulturi na splošno ne posveča dovolj pozornosti in interesa.
"Vlaganja so smešna, mizerna, nimam natančnejše besede. Dvomim, da bomo kdaj razumeli, kako pomembna sta kultura in izobraževanje. Naši identiteti ne temeljita na znanju in napredku, temveč na nasprotnem – neznanju in stagnaciji, kar je pogoj za oblikovanje in vzdrževanje kleronacionalističnih narativov. Vsi razpoložljivi viri so namenjeni temu, zato za kulturo ne ostane veliko," je sklenil Štukan.
Slovenija
Slovenija ima eno najmanj raznolikih dodelitev sredstev za kritje stroškov tuje produkcije, proračun pa je med najnižjimi v Evropi. Na primer, Slovenija ima letni proračun 1,5 milijona evrov, medtem ko so v regiji proračuni bistveno večji. Češka ima proračun 40 milijonov evrov, Avstrija pa je pred kratkim dvignila omejitve. Slovenija ima tudi sistem spodbud – tujim filmskim ekipam povrne 25 odstotkov vseh stroškov.
Med največjimi hollywoodskimi produkcijami, ki so v zadnjih letih snemale v Sloveniji, je Netflixov film The Union (z Markom Wahlbergom in Halle Berry). Posneli so ga v Piranu pred dvema letoma in je pravkar izšel. To je tudi film, ki je prejel največ nadomestil – več kot dva milijona evrov, v državi pa je pustil deset milijonov evrov. Pomembnost takšnih produkcij za gospodarski razvoj potrjuje tudi dejstvo, da je ministrstvo za gospodarstvo Slovenskemu filmskemu centru (SFC) leta 2022 odobrilo posebno izplačilo sredstev za to, saj bi povračilo teh stroškov povsem izčrpalo proračun.
Med drugimi zanimivimi produkcijami je bilo snemanje serije The Witcher v Predjamskem gradu pri Postojni. Produkcija je prejela povračilo v višini 473.311 evrov, film Infinite Storm z Naomi Watts pa je prejel povračilo stroškov v višini 621.733 evrov.
Pomanjkanje strokovnih kadrov
Težave v Sloveniji vključujejo pomanjkanje kadrov, birokratizacijo, razpršenost institucij in omejene zmogljivosti javnega studia Viba filma, ki ne zadovoljujejo povpraševanja. Slovenski film oziroma produkcija se trenutno financira izključno iz državnega proračuna, iz katerega je SFC v letu 2023 prejel nekaj manj kot devet milijonov evrov.
Nagrade slovenskih režiserjev na svetovni ravni – med njimi sta trenutno najvidnejši nagradi Urške Đukić in Katarine Rešek-Kukla – pozitivno odmevajo v filmskem svetu. Na žalost pa umetniški, nagrajeni filmi ne ustvarjajo toliko prihodkov kot ameriški blockbusterji.
Severna Makedonija
Če celoten letni proračun za filme v Severni Makedoniji dosega toliko kot povprečen proračun za en sam film v Evropi, če ni filmskih studiev in če primanjkuje ustrezne zakonodaje, je več kot očitno, da filmi svetovnega kalibra niso značilnost makedonske filmske industrije, ampak so popolnoma odvisni od individualnih sposobnosti ustvarjalcev in morebitne sreče, ki bo pripomogla k temu, da se filmsko delo dvigne med zvezde. To lahko povzamemo iz stališč naših sogovornikov, strokovnjakov in režiserjev, katerih razočaranje nad državno podporo filmski umetnosti je več kot očitno.
Severna Makedonija ima skromen nabor filmov, ki so dosegli mednarodni uspeh. Vladimir Angelov, višji filmolog Kinoteke RSM in član Mednarodne federacije profesionalnih filmskih kritikov (FIPRESCI), meni, da je za film svetovnega kalibra potrebne tudi veliko sreče, ne le da je film dober. Po njegovih besedah sta takšna Pred dežjem, edina makedonska filmska klasika, in Dežela medu.
"Mislim, da so nagrade najrelevantnejši dokaz uspeha makedonskega filma. Če film dobi nagrade, bo imel svetovno distribucijo in gledanost. Brez tega so naši filmi obsojeni na tukajšnje balkanske in makedonske festivale ter na nekaj projekcij v nekaj kinematografih v Makedoniji. Televizije niso zainteresirane za predvajanje makedonskih filmov, tudi producenti nimajo želje in interesa, da bi jih ponudili," pravi Angelov.
Milčo Mančevski, režiser več kot desetih mednarodno nagrajenih celovečernih in kratkih filmov, med njimi Pred dežjem, ki je prvi makedonski film, nominiran za oskarja, in je med drugim prejel zlatega leva, pravi, da umetnost in kakovost pogosto nista odločilna za uspeh filmskega dela.
"Rad bi verjel, da je za mednarodni uspeh filma iz majhne države najpomembnejša kakovost filma. Vendar nas praksa uči, da ni vedno tako, saj vlogo igrajo tudi festivalska politika, prevladujoča ideologija ter pozitivni in negativni predsodki," pravi Mančevski.
Filmska industrija kot sirota
Največ kritike v makedonski filmski industriji leti na državo, zlasti na nezadostno in pogosto neustrezno podporo filmski industriji. Konkretno, letos je Agencija za film namenila približno 2,13 milijona evrov za financiranje projektov iz filmske industrije, kar je le 2,76 odstotka proračuna ministrstva za kulturo in turizem. Sporočajo pa, da bo v prihodnje pripravljena strategija za razvoj makedonske filmske produkcije.
"Da bi na plastičen način razložil težave s financiranjem, bom povedal, da je povprečna cena filma v Evropi leta 2020 enaka celotnemu proračunu za film v Makedoniji," pravi filmolog Angelov.
Mančevski poudarja upravljanje državnega denarja kot najslabšo točko v verigi filmske industrije. "Talenta je dovolj, vendar sta najslabši točki v verigi scenarij in uprava z industrijo ter državnim denarjem. Scenarijem manjka poguma in osebnega stališča, pogosto so napisani po naročilu za tisto, kar bo uspelo pri tujem naročniku. Uprava oziroma filmska agencija je kronično okužena s korupcijo," pravi Mančevski.
Vendar obstajajo filmi, katerih uspeh kljubuje omejenim financam. Lena in Vladimir režiserja Igorja Aleksova je prav takšen film. Gre za njegov celovečerni prvenec, ki je že prejel štiri nagrade na mednarodnih filmskih festivalih. Film je nastajal sedem let, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Čeprav je bilo za ta film predvidenih 400 tisoč evrov, kar bi po režiserjevih besedah povečalo produkcijsko vrednost filma, je agencija za film zagotovila le 244 tisoč evrov. Kasneje so s koprodukcijo iz Srbije v višini 38 tisoč evrov film lani vendarle končali.
Ni zaslužkov
"Obstoječi filmski zakon in nekatera pravila ali nenapisana pravila, ki jih spoštujemo, je treba spremeniti. Leta smo čakali, da začne delovati Združenje za zaščito avtorskih in sorodnih pravic, ki ima licenco že osem let in ni aktivno. Vse naše sosede imajo takšna združenja, le mi zaostajamo," pravi režiser Igor Aleksov.
Po njegovih besedah je najpomembnejše, da državna agencija za film opravlja svojo nalogo na področju distribucije in promocije filmov. "Na svetovnih trgih so naše projekcije večinoma prazne. Agencija bi morala promovirati naše projekcije," pravi režiser Aleksov.
Zdi se, da številne ovire makedonske filmske industrije ustvarjajo situacijo, v kateri sploh ne moremo govoriti o filmski industriji.
"Industrija je na splošno povezana z dobičkom in množično proizvodnjo, zato nočem filmske industrije v Severni Makedoniji imenovati industrija. Velike države imajo filmsko industrijo. Mislim, da v Severni Makedoniji ni filma, ki bi prinesel dobiček oziroma ki bi zaslužil več, kot je stal," sklene Vladimir Angelov.
Srbija
Srbska filmska industrija prehaja skozi fazo preobrazbe, s pomembnimi naložbami v infrastrukturo in produkcijo, katerih cilj je privabiti tuje naložbe in izboljšati domačo produkcijo. Beograd, Novi Sad in druga urbana središča v Srbiji vse bolj postajajo privlačne lokacije za tuje produkcije zaradi ugodnih pogojev za snemanje, kakovostne filmske delovne sile in raznolikih pokrajin. Eden ključnih elementov za razvoj filmske industrije v Srbiji je ustrezna infrastruktura. Beograjski Avala studios ter novejši filmski studii, kot je Filmski studio v Šimanovcih ali Firefly Studios, imajo potrebne zmogljivosti za snemanje velikih produkcij.
Vlada Srbije prav tako vlaga v spodbude za filmsko industrijo, analize, ki se izvajajo vsako leto, pa kažejo, da se to državi večkratno obrestuje. Program spodbud omogoča vračilo 25 odstotkov upravičenih stroškov za filme in serije, medtem ko za projekte z več kot petimi milijoni evrov proračuna znaša 30 odstotkov. Od leta 2016 se se skupna sredstva, razdeljena skozi spodbude, povečala za 5,8-krat, dosegla pa so 16,1 milijona evrov v letu 2023.
Hollywoodski blockbusterji in manjši filmi porabljajo milijone v Srbiji. Ta trend se je nadaljeval tudi leta 2023 s čedalje večjim številom produkcij, ki se odločajo za Srbijo kot destinacijo za snemanje, čeprav se je letos upočasnil. Srbska filmska zveza navaja, da je eden od razlogov, da lahko Srbija ‘igra’ tudi druge lokacije zaradi različnih arhitektur.
Beograd postal atraktivna destinacija
"Po osmih letih od uvedbe sistema spodbud je za Srbijo zdaj ena od prioritet, da privabi čim več visokoproračunskih projektov, katerih celotna zgodba ali vsaj del poteka prav v Srbiji," pravi Tanja Mitić iz Srbske filmske zveze. Deli Srbije za zdaj večinoma postanejo nekatere druge lokacije: Stara planina in Tara sta igrali gorovja Kašmir in Fudži, Beograd pa različne evropske prestolnice.
"Od vseh lokacij se največ snema v Beogradu. Z odličnimi hoteli, številnimi kavarnami in restavracijami ter eklektično arhitekturo Beograd združuje sloge, značilne za srednjo Evropo, skupaj s socialističnim monumentalizmom in sodobnimi zgradbami," navaja SFA.
Najbolj znani hollywoodski in mednarodni filmi, posneti v Srbiji, so The Brothers Bloom (2008), The November Man (2014), A Good Day to Die Hard (2013), The Machine (2023) in Coriolanus (2011).
Distribucija srbskih filmov v tujini pa ni pogosta, razen na festivalih in v krajih, kjer je srbska diaspora velika. Kljub temu so nekateri filmi pritegnili pozornost, kot sta filma Toma in Dara iz Jasenovca. Kar se pa tiče nagrad, je režiser Emir Kusturica osvojil zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu za filma Oče na službenem potovanju in Underground.
Talenti odhajajo s trebuhom za kruhom
Čeprav tuje produkcije prinašajo pomemben dohodek, se domači filmski ustvarjalci pogosto srečujejo s pomanjkanjem sredstev, zaradi česar številni nadarjeni filmski delavci zapustijo državo v iskanju boljših priložnosti.
Letu 2023 je kinematografe obiskalo več kot štiri milijone ljudi, kar je 14 odstotkov več kot leta 2022, medtem ko je bil prihodek večji za 26 odstotkov in je obsegal 2,3 milijona dinarjev. Povprečna vstopnica je stala 4,5 evra, domači filmi pa so imeli 18-odstotni delež. Število kinematografov se je povečalo za sedem. Nekateri najdražji srbski filmi so Sveti Jurij ubije zmaja s proračunom pet milijonov evrov in Charleston za Ognjenku s proračunom okoli štirih milijonov evrov.
Srbska filmska industrija ima potencial, da postane še pomembnejši igralec na regionalni in svetovni ravni. Vendar so za to potrebne dodatne naložbe, spodbude in izobraževanje filmskih delavcev, pa tudi rešitve težave, ki ovirajo razvoj domače produkcije. Kljub temu srbski film predstavlja vse večji delež BDP, skoraj odstotek BDP države.
Prevedel Urban Červek.
Pri pripravi članka so sodelovali Mirjana Joveska (Severna Makedonija), Daniela Polonijo (Hrvaška), Iva Lačan (Slovenija) in Ivana Raonič (Bosna in Hercegovina).