Od praznega bazena do muzeja Novaka Đokovića

Nedavno napovedana gradnja muzeja Novaka Đokovića v Beogradu je bila za oboževalce najboljšega srbskega tenisača kot češnja na torti, potem ko je osvojil dolgo pričakovano zlato medaljo na olimpijskih igrah v Parizu. Razvoja muzeja se veselijo tudi predstavniki turistične panoge v državi, saj v njem vidijo priložnost za promocijo Srbije kot privlačne destinacije za obiskovalce.

Muzej, posvečen Đokoviću, bi bil redek primer takšne počastitve še za časa življenja. Kot za Bloomberg Businessweek Adria ocenjujejo v Turistični organizaciji Srbije (TOS), pa nosi ogromen turistični potencial "ne samo zaradi njegove izjemne športne kariere, ampak tudi zaradi globalnega vpliva in priljubljenosti, ki jo uživa".

Pri TOS pravijo tudi, da je težko natančno napovedati, kako obiskan bo muzej, vendar ni dvoma, da bo pritegnil turiste različnih starostnih skupin iz vseh delov sveta. Kot pravijo, je Đoković največje ime v svetu športa in tenisa ter s tem tudi najboljši ambasador Srbije, zelo pomemben za promocijo države v tujini.

Podobno menijo tudi v Turistični organizaciji Beograda (TOB). "Zahvaljujoč Đokoviću, želijo številni priti v Srbijo in videti Beograd, kjer se je rodil in odraščal najboljši športnik vseh časov. Novakova pot je bila del nekaterih tur, saj so ljudje želeli videti, kje je znameniti prazni bazen [Športni center 11. april v Novem Beogradu], kjer je Novak treniral, nato pa so v njem plavali vaterpolisti, ki so osvojili zlato na olimpijskih igrah," se spominja direktor TOB Miodrag Popović.

Predsednica Muzejskega društva Srbije (MDS) Gordana Pajić pa pravi, da novi vsebinski sklopi vedno pritegnejo pozornost občinstva, vendar obenem poudarja, da je obisk muzeja odvisen tudi od angažiranosti vodstva in zaposlenih. "Muzeji so del turistične ponudbe, še zlasti v zadnjih desetletjih, zato bi bili zagotovo obiskani tudi športni muzeji, sploh če gre za izstopajoče športnike, kot je Novak Đoković."

Vendar sogovornica Bloomberg Businessweek Adria poudarja, da se ta institucija doslej ni ukvarjala s statističnimi podatki in da ne more podrobneje govoriti o obiskanosti, zlasti ko gre za projekt, za katerega za zdaj ni dovolj podatkov. Po njenih besedah Muzejsko društvo Srbije v zakonodaji (Zakonu o muzejski dejavnosti) žal ni prepoznano kot društvo s pomembnejšimi pristojnostmi na tem področju, zato se ne čuti poklicana podati strokovnega mnenja pri ustanavljanju katerega koli muzeja. "Za to so pristojni muzeji, lokalna skupnost (ustanovitelj) in srbsko ministrstvo za kulturo," pravi Gordana Pajić.

Mesto Beograd in srbsko ministrstvo za kulturo na vprašanja o tej temi nista odgovorila, Združenje turizmologov Srbije (UTS) pa je glede tega zadržano.

"V fazi, ko razen špekulacij o gradnji muzeja Novaka Đokovića konkretne informacije o projektu in njegovi širši družbeni funkciji niso dostopne, bi bil vsak naš komentar skrajno neresen," je povedala predsednica UTS Aleksandra Terzić.

Medtem pa se zdi, da državni vrh največ pričakuje od prihodnjih gostov iz Kitajske. Ko je na začetku avgusta srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal, da se bo muzej kmalu začel graditi in da so že opravili prve pogovore, je poudaril Đokovićevo veliko priljubljenost v tej azijski državi. "Če bi kitajskemu uradniku podarili Đokovićev lopar, ga ne bi smel sprejeti, saj bi darilo veljalo za preveliko in predrago," je dejal ob tej priložnosti.

Depositphotos

 

O razstavnem prostoru razmišljajo že več let

Povedati je treba, da se o gradnji takega objekta v javnosti ne govori prvič in da je bila o Đokovićevih uspehih že postavljena razstava v trofejni sobi nekdanjega Teniškega centra Novak v Beogradu. Srbski mediji so lani poročali, da je športnik ta center vrnil mestu Beograd in predlagal, da iz njega naredijo nacionalni teniški center.

Oče tega športnega velikana Srđan Đoković je leta 2019 napovedal, da bo naslednje leto, torej leta 2020, odprt muzej, posvečen njegovemu sinu, in to v središču mesta na ulici Kneza Mihailova. Tudi on je takrat poudaril velik potencial, če govorimo o kitajskih gostih, ki so bili po uradni statistiki junija 2024 drugi najštevilčnejši tuji turisti v Srbiji, takoj za Turki. "Naslednje leto bomo odprli muzej v središču mesta, domači in tuji turisti, zlasti Kitajci, so zelo zainteresirani. Novak je zelo priljubljen na Kitajskem," je julija 2019 povedal za RTS.

Leto dni zatem je v oddaji Sportlight dejal, da je njegov sin priljubljen tudi v Indiji in da bo po njegovem mnenju muzej obiskalo na tisoče gostov, za vstop pa se bo v vrsti čakalo tudi ponoči.

Toda izvedba projekta se je ustavila, Novak pa je julija letos sporočil, da še vedno živi ideja o gradnji muzeja, vendar lokacije ni potrdil. "Kar zadeva muzej, ideja še vedno živi. Kakor sem slišal od očeta, se prostor na Knez Mihailovi ne bo našel. Obstaja pa še vedno ideja, da se zgradi muzej, v katerem bi razstavil pokale in stvari, ki sem jih nosil na nekaterih pomembnih tekmah," je povedal tenisač.

Večernje novosti so pred kratkim objavile, da naj bi objekt stal v Beogradu na vodi. Po neuradnih podatkih tega časopisa je država Đokovićevi družini ponudila lokacijo, ki meji na ulice Nikolaja Kravcova, Luke Ćelovića Trebinjca in Woodrow Wilson Boulevard in ki jo resno proučujejo.

"Muzej Novaka Đokovića bo po napovedih na atraktivni lokaciji in bo poleg klasičnih razstavnih predmetov iz njegovega zasebnega in športnega življenja vseboval tudi sodobne digitalne vsebine. Možnost igranja virtualnega seta z Novakom in podobne vsebine bi pritegnile ne le turiste, ampak tudi domačine," pravi Popović za Bloomberg Businessweek Adria.

Kar zadeva vsebino razstavnega prostora, v TOS gojijo pričakovanja, da bo muzej ponudil bogato zbirko razstavnih predmetov, vključno z Đokovićevimi trofejami, loparji, opremo in drugimi osebnimi predmeti. Vključeval pa bo tudi interaktivne vsebine, kot so multimedijske instalacije, virtualno resničnost in podobne inovativne predstavitve, ki bi obiskovalcem omogočile edinstveno izkušnjo.

Srbija še vedno brez muzeja športa

Novak Đoković je izrazil upanje, da bo država nekega dne dobila tudi športni muzej. "Ne bi želel s prstom kazati na kogar koli, vendar preprosto menim, da je Srbija dosegla veliko uspehov v športu in da je šport resnično pomemben zanjo. Težko razumem, da še vedno nimamo športnega muzeja, saj bi bil ta med prvimi desetimi destinacijami, ki jih turisti obiščejo v Beogradu in Srbiji. Vendar tako je," je dejal za Večernje novosti.

Predsednica Muzejskega društva Srbije se strinja. "Športni dosežki v preteklih desetletjih si zagotovo zaslužijo svoj muzej v Srbiji," meni Gordana Pajić. V Beogradu je trenutno Olimpijski muzej, vendar nima stalne postavitve, ampak potujočo razstavo v različnih muzejih ob pomembnih jubilejih.

"Muzej zgodovine Jugoslavije je na primer gostil to razstavo. Poleg otroških delavnic so obiskovalci lahko videli olimpijske manšete iz Montreala, kako je potekalo slovo jugoslovanskih olimpijcev v Münchnu, oblačila za podelitev medalj, poskuse, da bi v osemdesetih letih organizirali (druge) olimpijske igre v Jugoslaviji, ter osebne predmete naših olimpijcev," pravi Popović.

Obstaja tudi Muzej nogometnega kluba (FK) Crvena zvezda, ustanovljen leta 1985, ki ga na leto obišče več kot deset tisoč ljudi, med njimi veliko tujih turistov. Muzej nogometnega kluba (FK) Partizan je mlajši, a po njegovem mnenju prav tako zanimiv in priča o bogati športni kulturi v Beogradu.

Na vprašanje, ali bi glavno mesto potrebovalo še več podobnih vsebin, Popović meni, da bi bilo namesto večnega osredotočanja na Beograd za popularizacijo športa bolje izbirati tudi druge kraje v Srbiji.

"V Narodnem muzeju v Zrenjaninu je recimo soba zgodovine športa, ki pripoveduje o bogati tradiciji športnikov v zrenjaninski regiji. Prav tako bo Čačak v stari Sokolani iz leta 1914 dobil muzej košarke. Kot sta Dragan Kićanović in Željko Obradović dobro vedela – kdor ne pije vode iz Zahodne Morave, ne more zadeti trojke," ocenjuje direktor TOB.

Ponudba na tem področju je za zdaj skromna. Poleg muzeja v Čačku, ki je v pripravi, v TOS opominjajo na stalno postavitev muzeja v Prijepolju, posvečenega karieri priznanega srbskega športnika Vladeta Divca. "Taki muzeji zagotovo prispevajo k bogatejši turistični ponudbi Srbije," pravijo v TOS, kjer verjamejo, da bi turiste zanimale tudi druge športne vsebine in turistične ponudbe, povezane s športom.

Koliko športniki prispevajo k domačemu turizmu?

Turizem in šport v Srbiji pogosto hodita z roko v roki, in to na najbolj neposreden način. Številne športne zvezde so odprle hotele v državi: nekdanja nogometaša Savo Milošević in Dragan Ćirić sta to naredila na Kopaoniku, jugoslovanski rekorder v troskoku Milan Spasojević v Beogradu, košarkar Miloš Teodosić in njegov brat Jovan pa sta zgradila hotel v Divčibarah …

Predstavniki turističnega sektorja poleg tega trdijo, da priljubljenost domačih športnikov brez dvoma pozitivno vpliva na promocijo turizma v Srbiji. "Njihovi dosežki pritegnejo pozornost ne le športnih navdušencev, temveč tudi širše javnosti, kar povečuje zanimanje za našo državo kot turistično destinacijo," sporočajo iz TOS.

To nas ne bi smelo presenečati, saj je, kot pravi direktor TOB, šport še vedno najpomembnejša postranska stvar na svetu. "Ne smemo pozabiti, da je EXPO 2027 večinoma namenjen promociji Beograda in športa," dodaja.

Po njegovih besedah bo za promocijo Beograda zelo pomemben tudi turnir ATP Belgrade Open, napovedan za november. "To je priložnost, da ves svet vidi lepe podobe Beograda, zadovoljni ljubitelji športa pa bodo poskrbeli za dodatno promocijo," zaključuje Popović.

Depositphotos

 

Nadal si je postavil muzej

Na splošno so muzeji, posvečeni določenemu teniškemu igralcu, v svetu redkost, najbolj znan pa je muzej, posvečen Rafaelu Nadalu, ki ga najdete v njegovem rojstnem kraju Manacor na Majorki. Poleg razstavnega dela vsebuje tudi interaktivni del, ki obiskovalcem omogoča preizkusiti lastne športne sposobnosti. Objekt združuje številne predmete, videozaslone, igre na podlagi navidezne resničnosti ter poklon športnim velikanom, ki so navdihnili Španca.

Ocenjujejo, da ga na leto obišče približno sto tisoč gostov. Muzej je zgradila neprofitna organizacija, ki jo je Nadal ustanovil skupaj s svojo materjo – Rafa Nadal Foundation, ki prejme pet odstotkov prihodkov od prodaje vstopnic.

Znan je tudi majhen muzej ameriške teniške zvezde s sredine prejšnjega stoletja Bobbyja Riggsa v Kaliforniji. Ustanovljen je bil leta 1988 ter hrani spominke in njegove trofeje pa tudi trofeje drugih teniških šampionov.

Obstajajo pa tudi muzeji s širšimi razstavami, ki niso vezane na delo enega igralca, vključno z Mednarodno teniško hišo slavnih na Rhode Islandu, Vintage muzejem tenisa v Georgii in Muzejem tenisa na travi v Wimbledonu, ki velja za največji teniški muzej na svetu. Francoski turnir Roland-Garros je naredil korak dlje proti digitalni prihodnosti, saj je poleg fizične razstavne postavitve uvedel tudi spletni muzej s 3D-postavitvijo galerij in avdioopisi.

Prevedel Urban Červek.