Februarja 2024 je v mogočnem avditoriju na sedežu seulskega podjetja Booyoung več sto zaposlenih poslušalo novoletni nagovor ustanovitelja podjetja, ki je imel običajno slovesni ton. A Lee Joong-keun, 84-letni milijarder, ki stoji za enim največjih južnokorejskih gradbenih podjetij, je zbrane tokrat krepko presenetil: podjetje Booyoung bo po novem ponudilo sto milijonov wonov (72 tisoč dolarjev) za vsakega otroka, ki se rodi zaposlenemu v podjetju. Za nameček je dodal, da ponudba velja tudi retroaktivno, in sicer za zadnja tri leta. V sobi je za trenutek vse utihnilo, kot bi poslušalci mislili, da govornika niso slišali prav. Nato je zadonel aplavz.
"Ostal sem brez besed," pravi Hong Ki, 37-letni vodja oddelka za komunikacije, ki je imel takrat triletno hčerko. "Bilo je tako absurdno, da nisem mogel niti spati; spraševal sem se, ali je to res." In bilo je res. Ko sta Hong in njegova žena, ki prav tako dela v Booyoungu, dojela novico, sta storila tisto, kar bi storil marsikdo, če bi mu v zameno za razširitev družine ponudili nepredstavljivo vsoto denarja: imela sta še enega otroka.
Stopnja rodnosti v Južni Koreji znaša le 0,75 rojstva na žensko, kar je najmanj na Zemlji, in če se bo današnji tempo nadaljeval, naj bi prebivalstvo do leta 2072 upadlo za skoraj tretjino. Posledice so resne: zmanjševanje delovne sile, usihajoči davčni prihodki, prazne šole, starajoča se družba, ki ne bo imela nikogar, ki bi skrbel za starejše, in vojska, ki se sooča s krizo vpoklica. Vlada je v reševanje problema vložila na stotine milijard dolarjev, vse od lastnih denarnih štipendij za dojenčke do subvencioniranih stanovanj in davčnih olajšav, a pri tem ni bila prav uspešna. Zdaj so se podarjanju denarja pridružila še podjetja, ki se bojijo prihodnosti brez delavcev (in hkrati želijo pritegniti talentirano delovno silo).
Podjetje Booyoung je bilo pri tem prvo in najdrznejše – in zatrjuje, da je bil učinek takojšen. Znesek, ki je približno dvakrat višji od letnega dohodka na prebivalca v Južni Koreji, je lani k razširitvi družine pomagal spodbuditi 28 zaposlenih, kar je približno pet več od običajne številke, v podjetju pa to pripisujejo prav spremembi politike. Izplačila so pripomogla tudi k razvoju korporativne kulture. V Južni Koreji so ljudi od starševstva odvračali dolgi delovniki in tekmovalna, pokroviteljska pisarniška kultura, zdaj pa se zaposleni med seboj spodbujajo, naj se "poročijo, poberejo denar in kupijo hišo," kot pravi Hong.
Zgledu Booyounga so sledila druga podjetja. Krafton, razvijalec videoiger, je začel izplačevati 43tisoč dolarjev ob rojstvu otroka in dodatnih 29tisoč dolarjev po obrokih, dokler otrok ne dopolni osem let. Proizvajalec letal Korea Aerospace Industries ponuja približno sedem tisoč dolarjev za prvega in drugega otroka, za tretjega pa kar 22 tisoč dolarjev. Konglomerat Hanwha Group, ki pokriva panoge vse od vesoljske industrije do financ, je zaposlenim v 14 podružnicah skupaj izplačal več kot 820tisoč dolarjev, in sicer po 7.200 dolarjev na otroka. Med zaposlenimi, ki so prejeli ta denar, so julija izvedli anketo: 86 odstotkov jih je navedlo, da, zahvaljujoč tej politiki, razmišljajo o večjih družinah, 96 odstotkov pa jih je dejalo, da jim pomaga pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Druga podjetja, med njimi Doosan Enerbility, Posco, SBW in Kumho Petrochemical, so se paradi izplačil pridružila z različnimi zneski. Vsote se sicer lahko razlikujejo, utemeljitev zanje pa ostaja enaka: plačevanje delavcem za dojenčke je dolgoročno cenejše kot vodenje podjetja v državi, kjer dojenčkov sploh ni.
Južna Koreja ni edina država, ki ji demografija povzroča preglavice. Rodnost se zmanjšuje v številnih njenih azijskih sosedah, pa tudi v razvitih gospodarstvih v Evropi in ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bi bilo pet tisoč dolarjev bonusa za dojenčka "dobra zamisel", Kitajska z 1,4 milijarde prebivalcev pa je konec julija napovedala, da bo začela letno razdeljevati po 3.600 juanov (500 dolarjev) na otroka, mlajšega od treh let.
Uvedba tovrstnih izplačil v korejskih podjetjih postavlja piko na i desetletjem vladnih prizadevanj, ki vključujejo razširjeni program varstva otrok, daljši starševski dopust, ugodnejše hipoteke in celo subvencije za prebivalce, ki želijo odpraviti vazektomijo. V mestu Incheon, zahodno od Seula, so družinam z novorojenčki na voljo javna stanovanja z najemnino, ki ustreza 22 dolarjem na mesec. V Seulu lahko starši, ki nimajo doma, v dveh letih izkoristijo več kot pet tisoč dolarjev stanovanjske pomoči za vsakega otroka. Vlada namerava stopnjo rodnosti do leta 2030 dvigniti na vrednost 1. (Stopnja rodnosti v višini 2,1 se šteje za tako imenovano nadomestitveno stopnjo, ki je pogoj za stabilno populacijo.)
Zdaj, ko se težave lotevajo tako podjetja kot vlada, se kažejo znaki uspešnosti. Lani se je rodnost prvič v skoraj desetletju dejansko povečala, od januarja do maja letos pa je v primerjavi z istim obdobjem lani narasla za skoraj sedem odstotkov. Več je tudi porok. "To si razlagamo kot odboj, ki je strukturen, in ne zgolj začasen," pravi Joo Hyung-hwan, vodja predsedniškega odbora za starajočo se družbo in populacijsko politiko, javno-zasebnega odbora, ki so ga pred približno dvema desetletjema ustanovili za namen nadzora in usklajevanja demografske politike.
Skeptikov pa kljub temu ne manjka. Kritiki pravijo, da je izboljšano stanje deloma mogoče pripisati številnim porokam, s katerimi so morali pari počakati zaradi pandemije covida 19, hkrati pa opozarjajo, da enkratna izplačila niso trajna rešitev – to bi namreč prinesle le strukturne spremembe. "Medtem ko finančni dodatek ni brez pomena, so prilagodljive ureditve delovnega časa v širšem pogledu verjetno pomembnejše," pravi Ko Woo-rim, profesor populacijskih politik na Nacionalni univerzi v Seulu. Dolgoročno bo morala država mlade delavce spodbuditi, da se iz širšega območja Seula, kjer so stroški poroke in porodov višji, preselijo na redkeje poseljena območja, kjer je vzgoja otrok enostavnejša, kot pravi Joo. Dodaja še, da bo »treba vložiti veliko truda, in to ne le vlada, temveč celotna država«, da bi ljudi zvabili iz mest in spodbudili več rojstev. Svojo vse številčnejšo starševsko delovno silo v podjetju Krafton, ki razvija videoigre, podpirajo tudi z ugodnostmi, kot je varstvo otrok v nujnih primerih, zagotovljena razpoložljivost osebja za nadomeščanje starševskih dopustov in zaščita pred negativnimi vplivi na kariero v primeru izkoristka dopusta. V vrtcu podjetja v Seulu se zdaj s kockami, žogami ali poganjalci igra več kot 20 otrok, medtem ko 15 vzgojiteljev nanje pazi v izmenah, ki trajajo tudi do 21.30, če morajo starši zaradi preobilice nalog delati dlje. V vrtcu podjetja Krafton število očetov, ki tja pripeljejo svoje otroke, zdaj že presega število mater. "Za državo, kjer je sicer običajna le omejena vključenost moških v življenja otrok, to šteje kot zmaga," pravi mama Kim Hyo-jin, ki dela v podjetju Krafton.
Otrokom naklonjene politike podjetju pomagajo tudi pri zaposlovanju in zadrževanju talentiranih ljudi. Od uvedbe v začetku tega leta je izplačila prejelo 58 uslužbencev in vsi so še vedno v zaposleni podjetju. »Raven usposobljenosti naših kandidatov za zaposlitev se izboljšuje in nove moči k nam prihajajo tudi iz vrst naših tekmecev,« pravi Choi Jae-keun, vodja splošnega poslovanja v podjetju Krafton.
Podjetja Booyoung ni zapustil niti eden od približno stotih prejemnikov otroških bonusov. Mednje spada tudi Hong, ki je, zahvaljujoč dodatku, povečal svojo družino; izplačilo dodatka je njegovo zavezanost podjetju le še okrepilo. "Motiviran si za trdo delo, ki bo ohranilo uspešnost podjetja, saj bomo tako lahko vsi še naprej deležni ugodnosti," pravi.
.webp){kind=icon}
