Gospodarstvo regije Adria pod pritiskom podnebnih sprememb, rešitve bodo stale veliko denarja

Mali Aleksa bo letos oktobra dopolnil eno leto. Rojen je bil v srbski prestolnici Beograd, njegovi starši pa vsako zimo hodijo smučat na Kopaonik. Ali bo Aleksa lahko užival v tem zimskem užitku kot njegovi starši, je vprašanje, na katero je težko odgovoriti.

Ivana je bila rojena v hrvaškem mestu Split. Med odraščanjem bo priča vse večjemu številu tako imenovanih tropskih noči, ko se temperatura zraka ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Temperatura morja bi se lahko v desetih letih dvignila za nekaj stopinj.

Globalno segrevanje je trenutno eden največjih izzivov človeštva, regija Adria pa se segreva veliko bolj in hitreje od svetovnega povprečja. To ima svojo ceno, in ta ni majhna. Vsi jo bomo plačali. Tudi Aleksa, Ivana ter njuni še nerojeni bratje in sestre. Gospodarska škoda pa je že zdaj izjemno velika.

Višanje temperature podira rekorde

Dunja Mazzocco Drvar, magistrica meteorologije in oceanografije ter klimatologinja in direktorica programa za zaščito narave pri WWF Adria, pravi, da analize ECMWF, enega največjih prognostičnih centrov na svetu, kažejo, da se je v zadnjih 40 letih v regiji Adria temperatura povišala za več kot dve stopinji Celzija. Lansko leto je bilo med najtoplejšimi v celotni regiji. Povprečna temperaturna odstopanja so bila lani najvišja v Sarajevu in Banjaluki, in sicer za kar 2,2 stopinje Celzija. Sledijo Ljubljana, Zagreb in Beograd za 1,8 stopinje, Split za 1,7 stopinje, Skopje za 1,6 in Podgorica za 1,5 stopinje Celzija. 16. julija je bila izmerjena temperatura morja okoli Dubrovnika kar 30 stopinj.

"Če ne bomo naredili nujnih in korenitih sprememb pri upravljanju energentov, kmetijskih zemljišč, prometa in na splošno v načinu življenja," opozarja Dunja Mazzocco Drvar, "se bo temperatura pospešeno dvigala še naprej."

Osebni arhiv

 

"Še zlasti skrb zbujajoče je, da se morje segreva vse hitreje. Čez 30 let bomo imeli, recimo, 10 do 20 toplih dni več v celinskih delih regije, v obalnih pa kar 30 več kot na začetku 21. stoletja. Pričakujemo tudi povečanje števila tropskih noči. Povečanje števila toplih dni bo največje v jesenskem in poletnem obdobju, topla obdobja se bodo podaljšala za 20 do 40 dni, na otokih pa celo za 70 dni na leto. Sušna obdobja se bodo najbolj podaljšala v gorskih predelih Dinaridov, nekoliko manj pa v panonskem območju. Takšnih alarmantnih podatkov je veliko," poudarja.

Posledice so, kot pravi, že zdaj jasno vidne in bodo še bolj opazne v vseh vidikih našega življenja. "Spreminja se trajanje vegetacijskega obdobja, ki je ključno za uspešno pridelavo hrane. Že zdaj opažamo znatno podaljšanje vegetacijskega obdobja, kar vodi v spremembe časa zorenja rastlinskih vrst, to pa vpliva na količine pridelka, datume trgatve in setve, pa tudi na možnost pridelave določenih vrst. Analize kažejo, da smo v 30 letih izgubili pet do 30 odstotkov vode v tleh. Vse pogostejše spomladanske pozebe povzročajo izgube v sadjarstvu," poudarja.

Bosansko-hercegovski meteorolog Nedim Sladić je to zelo dobro opisal, ko je dejal, da dvig poletnih temperatur, krajša hladna zimska obdobja, daljša sušna obdobja in močnejši vremenski ekstremi resno vplivajo na življenje v regiji.

Koliko nas to stane?

Vsem je jasno, da ni veliko časa za ukrepanje in prilagajanje, in očitno je, da se države regije Adria že soočajo s podnebnimi spremembami, vendar se zdi, da to ne bo dovolj. Prav tako je mogoče opaziti, da bi bilo v tem pogledu verjetno koristno močnejše regionalno povezovanje in sodelovanje.

Obseg vpliva podnebnih sprememb je jasno viden pri Hrvaški, ki po poročilu Evropske agencije za okolje spada med tri evropske države z največjim kumulativnim deležem škode zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v primerjavi z bruto nacionalnim proizvodom.

"Ocenjuje se, da so te izgube v 33 letih, od leta 1980 do 2013, znašale okoli 2,25 milijarde evrov, kar v povprečju pomeni 68 milijonov evrov na leto. Znesek skupne prijavljene škode za obdobje od 2013 do 2018 je bil okoli 1,8 milijarde evrov, kar je skoraj 300 milijonov evrov na leto. Samo suša leta 2003 je energetskemu sektorju povzročila škodo od 63 do 96 milijonov evrov," navaja hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleno preobrazbo.

Turizem, kmetijstvo, energetika …

Kot pravi vodja službe za klimatologijo na hrvaškem državnem hidrometeorološkem zavodu (DHMZ) Melita Perčec Tadić, so dogodki, ki povečujejo ranljivost družbe, jasno vidni.

"To so dvig gladine in temperature morja, dvig temperature zraka in s tem povezani tveganja suše in požarov ter spremembe v padavinskem režimu z bolj suhim poletjem in bolj deževno jesenjo ter verjetnejšimi intenzivnejšimi padavinami in poplavami v prihodnosti. Ti učinki se nadalje prenašajo na ekosisteme in kakovost življenja prebivalstva, zlasti glede odvisnosti od naravnih virov," poudarja Melita Perčec Tadić.

V oceni tveganja katastrof za Hrvaško, pri čemer so sodelovali tudi strokovnjaki DHMZ, so med možnimi nesrečami zaradi meteoroloških ali hidroloških razmer navedene ekstremne temperature zraka, poplave zaradi izliva celinskih voda, suša, požari, zaslanjevanje zemljišč in zemeljski plazovi.

Po besedah Sladića podnebni modeli oziroma napovedi povprečnega scenarija za regijo Adria kažejo nadaljnje zvišanje temperature v zimskem obdobju za 1,5 do 2 stopinji Celzija, kar bi dodatno premaknilo snežno mejo za 200 do 300 metrov na nadmorsko višino med 1.730 in 1.830 metri.

Kot je pojasnilo hrvaško ministrstvo za gospodarstvo, je v strategiji prilagajanja podnebnim spremembam za obdobje do leta 2040 s pogledom do leta 2070 izbranih osem ključnih sektorjev, za katere se domneva, da bodo pod največjim vplivom podnebnih sprememb. To so vodni viri, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, biotska raznovrstnost, energetika, turizem in zdravje. V okviru tega je predlaganih 83 ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, za katere so opredeljena potrebna finančna sredstva in viri financiranja po sektorjih.

"Spremembe v padavinah in temperaturah vplivajo na pridelke. Hidroenergetski viri so ogroženi zaradi sprememb v padavinskem režimu. Povečani so negativni učinki na zdravje zaradi ekstremnih temperatur zraka, vročinskih valov in onesnaženosti zraka. Pričakujemo lahko večje tveganje za požare," poudarja Melita Perčec Tadić.

Nove okužbe

Vse to neizogibno vpliva tudi na zdravje ljudi. V teh dneh se je znova pojavil virus Zahodnega Nila, ki se je v regiji prvič pojavila pred covidom 19. Ponovno smo slišali zanjo, ko je zaradi te nalezljive bolezni umrla igralka Mira Furlan.

"Širjenje bolezni, ki jih prenašajo živalski vektorji, na območja, kjer prej niso obstajale, je ena od posledic podnebnih sprememb. Napovedi kažejo, da se bo nevarnost okužb povečala 50-krat do sredine tega stoletja," pravi Dunja Mazzocco Drvar.

Sladić opozarja, da so zmožnosti Bosne in Hercegovine (BiH) za prilagajanje podnebnim spremembam omejene, prehod na zeleno energijo pa je izziv zaradi odvisnosti od fosilnih goriv in hidroelektrarn.

"Energetsko smo stabilni prav zaradi rudnikov in večjih hidroelektrarn, ki imajo moč nad 50 megavatov, vendar te niso del zelene energije. Država mora vsekakor več vlagati v zeleno energijo, a je treba imeti v mislih tudi, da je to le kaplja v morje v primerjavi z velikimi silami, ki oddajajo neprimerno večje količine toplogrednih plinov, zato je vsak najmanjši korak k zeleni energiji pomemben," meni Sladić.

Iz Federalnega hidrometeorološkega zavoda v BiH poročajo, da so največje spremembe opazili v južnem, severnem in severozahodnem delu države, kjer so zabeležili dvig temperature zraka in spremembe v padavinskem režimu. To se nato odraža v povečanju intenzivnosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, orkanski vetrovi in toča.

Iz analize podatkov je razvidno, da so od leta 1961 do 2023 na večini merilnih postaj v BiH zaznali stalno rast povprečne letne temperature zraka, in sicer za 0,3 do 0,4 stopinje Celzija na vsakih deset let.

STA

 

Toplotni otoki

Slovenski strokovnjaki pa poudarjajo pomembno pojavnost, in sicer toplotne otoke. Toplotni otoki se pojavljajo v mestih zaradi drugačne strukture tal, kar ustvari posebno klimo, zaradi katere so temperature višje.

"Mesto s svojimi zgrajenimi površinami deluje kot termoakumulacijska peč, ki čez dan absorbira kratkovalovno sevanje sonca, ponoči in zjutraj pa oddaja dolgovalovno sevanje v ohlajeno okolico," pojasnjujejo v raziskavi mariborskih strokovnjakov, profesorja Igorja Žiberne in Danijela Ivajnšiča.

Takšni toplotni otoki so, kot je pričakovano, najizrazitejši v Ljubljani in Mariboru. V vsakem naselju z več kot tisoč prebivalci se že oblikuje toplotni otok, v Sloveniji pa v takšnih naseljih z več kot tisoč prebivalci živi 55,9 odstotka prebivalstva, je izračunal profesor Žiberna s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Problem so predvsem tropske noči, ki se opredeljujejo kot noči, v katerih se minimalna temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija. "Zrak se ne ohladi dovolj, zato si telo ne more odpočiti. S podaljševanjem vročinskih valov se povečuje število ljudi z zdravstvenimi težavami zaradi vročine," pravi Matej Ogrin z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Žiberna opozarja, da so bile tropske noči na začetku in sredi 20. stoletja v Sloveniji redek pojav, z izjemo obalnega območja, zdaj pa je to vsakoletni pojav, saj se je v Mariboru število dni z minimalno temperaturo nad 20 stopinj povečalo za 0,15 dneva na leto, torej za 7,5 dni v 50 letih. V istem obdobju se je povprečna temperatura v tem mestu dvignila za 1,3 stopinje.

Podoben proces je opazen tudi v Severni Makedoniji, kjer je opazno povečanje povprečnih temperatur v vseh mestih v državi v obdobju od 2009 do 2023. Najizrazitejši porast, za 1,4 stopinje Celzija, so zabeležili v Skopju, kar je, med drugim, logična posledica množične gradnje visokih stavb in vse manjšega števila zelenih površin.

Institut Jožef Štefan

 

Kriza, ne pa sprememba

Ekoaktivist Gorjan Jovanovski meni, da izraz podnebne spremembe ni več primeren. "Iskreno, to bi bilo treba imenovati podnebna kriza. Škodo že vidimo, vendar je negativnih posledic še veliko več, od poplav in požarov do nestabilnega vremena, ki ga spremljajo nevihte, močan veter in toča. Državljani se bodo soočili tudi z večjo škodo v gospodinjstvih in na avtomobilih, industrija bo imela vse več težav z vrednostnimi verigami in dobavo blaga, država pa bo soočena s pritiskom na energetsko infrastrukturo. To je le majhen del velikih težav, ki čakajo Makedonijo, če bo svet svojo pot nadaljeval v isti smeri," meni Jovanovski.

Severna Makedonija, znana po proizvodnji grozdja in vina, občuti dvig temperatur in podnebne spremembe tudi na tem področju. O tem govorijo statistični podatki, po katerih je imela lani najmanjšo proizvodnjo grozdja v zadnjih dveh desetletjih. Proizvedenih je bilo 149.006 ton v primerjavi z 265.556 tonami leto prej. Zmanjšuje se tudi proizvodnja točenega in ustekleničenega vina.

Po besedah agronoma Laste Milenkovskegaje makedonski kmetijski sektor, vključno z vinogradništvom, še posebno občutljiv za podnebne spremembe.

"Pojav določenih fenoloških faz vodi v prejšnje zorenje v toplejšem obdobju ter povečuje vsebnost sladkorja in zmanjšuje kislost, kar povečuje vsebnost alkohola v vinu. To spreminja okus vina, svežina pa se izgublja zaradi zmanjšane kislosti. Že to samo po sebi lahko negativno vpliva na kakovost vina. Zato se moramo postopoma prilagajati in uvesti nekatere ukrepe za zaščito vinske trte," sporoča Milenkovski.

Ali se bo na Kopaoniku še smučalo?

Zadnjo smučarsko sezono na Kopaoniku in drugih nižjih gorah v Srbiji smučarji opisujejo kot težavno. Prejšnjo sezono smo bili priča drugemu najtoplejšemu decembru na Kopaoniku, odkar izvajajo meritve (od leta 1951). Celotna sezona ni bila veliko boljša, saj je šlo za zimo z le 24 dnevi snega, kar je najmanjše število snežnih dni v zadnjih 19 letih.

"Od leta 1950 do danes je bilo na primer zabeleženo drastično segrevanje v zimskih mesecih – in to segrevanje je bilo najizrazitejše v gorah. Najnižja in najvišja temperatura, izmerjeni pozimi, sta se povečali za eno stopinjo na desetletje na gorskih območjih jugozahodne Srbije, kar je največja (zimska) sprememba, zabeležena v naših meritvah," piše Irida Lazić, doktorska študentka meteoroloških znanosti za portal klima101.rs. V svojem besedilu navaja, da bi lahko čez 50 let povprečna smučarska sezona trajala le od januarja do marca in da bi bila lahko smučišča pod 1.500 metri nadmorske višine povsem ogrožena.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Brez pozitivne ocene

Melita Perčec Tadić navaja, da sta dva osnovna načina spopadanja s podnebnimi spremembami. "Temeljna načina soočanja s podnebnimi spremembami sta dva in nujno je izvajati oba. Prvi se nanaša na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer je ključno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije, torej prehod na obnovljive vire energije, nato izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah ter zmanjšanje uporabe fosilnih goriv v prometu," poudarja hrvaška klimatologinja.

Drugi način je prilagoditev. Tu se izvajajo ukrepi v posameznih gospodarskih panogah in javnih storitvah, kot so prilagoditev pristanišč na dvig morske gladine, prilagoditev sistemov za odvajanje meteorne vode v mestih, senčenje javnih površin, sajenje vegetacije v mestih in podobno.

Ne glede na nacionalne načrte je izjemno pomembno delovanje na lokalni ravni in jasno je, da nekatere lokalne skupnosti to delajo bolje kot druge. Dober primer na Hrvaškem je recimo Pulj, ki je prejel evropsko nagrado za oblikovanje in izvajanje deževnih vrtov. To so infiltracijski sistemi, ki s pomočjo naravnih struktur ščitijo pred poplavami ob obilnih padavinah, razbremenjujejo sisteme sanitarnega odvodnjavanja in polnijo podtalnico.

Vendar celotno regijo Adria čaka še veliko dela.

Zanimivo je, da nobena od držav v tej regiji na Bloombergovi lestvici iz prvega četrtletja tega leta, ki meri izpolnjevanje ciljev za zmanjšanje vpliva človeka na podnebne spremembe in pripravljenost vlad za prehod v svet z majhnimi izpusti ogljika, ni dobila pozitivne ocene. Lestvica ocenjuje učinek od ena do deset, nobena država pa ni dobila ocene šest. Hrvaška je prejela oceno 5,75, Makedonija 4,75, Slovenija 4,64, Srbija 3,99, Bosna in Hercegovina pa 2,78.

Merijo se trije enako ponderirani elementi: napredek pri zmanjševanju izpustov ogljika, zeleni prehod ali razogljičenje energetskega sektorja ter zavezanost vlad podnebnim politikam.

Bloomberg Businessweek Adria

 

V vseh treh primerih je na območju regije Adria Hrvaška prejela najboljše, Bosna in Hercegovina pa najslabše ocene.

Potreba po milijardnih vložkih

Gospodarstva regije Adria bi morala skupaj vložiti vsaj 37 milijard dolarjev v naslednjem desetletju, da bi ustrezno zaščitila državljane in premoženje pred vse bolj škodljivimi učinki podnebnih sprememb, je sklep regionalnega poročila o podnebnih spremembah in razvoju (CCDR) Svetovne banke, ki je bilo objavljeno julija letos.

Izvajanje ustreznih ukrepov, usmerjenih v odzivanje na podnebne spremembe, lahko državam regije prinese ogromne koristi, ta vlaganja pa bi pripomogla k izogibanju izgubi človeških življenj, premoženja in produktivnosti ter hkrati spodbudila gospodarsko rast. Poudarjeno je, da neukrepanje ni možnost za regijo, saj je zaradi podnebnih sprememb že močno prizadeta.

Pri pripravi besedila so sodelovali Vladimir Nikoloski (Severna Makedonija), Dragana Tomić (Srbija), Urban Červek (Slovenija) in Nejra Džaferagić (Bosna in Hercegovina).

Prevedel Urban Červek.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar