Samo za človeške oči: Zgodba drznega in absurdnega branilca človeštva

Slikovito središče Nürenberga v Nemčiji navadno ne daje vtisa mesta z visoko tehnologijo. Ima grad in katedrale, plakate, ki slavijo tradicionalne pečenice, in neskončne vrste prodajaln sladoleda za turiste. Nekega delovnega dne sredi maja pa je mesto gostilo nekaj pravih geekovskih posebnežev, ki so jih opazili le najbolj pozorni.

Obiskovalci trgovine Josephs tik ob glavni ulici, zasnovane kot laboratorij za prihodnost, so naleteli na kot melono veliko skrivnostno kovinsko kroglo. Krogla orb s sijočim kromiranim ohišjem je bila nameščena na vrhu črne palice, ki je štrlela iz velikega pravokotnega lesenega podstavka. Vse je bilo postavljeno blizu enega od oken v glavnem razstavnem prostoru trgovine. Nedaleč od nenavadnega predmeta je na čelu sobe sedel Alex Blania, njegov soustvarjalec, moderator pa ga je zasipal z vprašanji pred več deset nemškimi študenti računalništva in tehnike, ki so Alexa občudovali kot fanta iz njihovega okolja, ki mu je uspelo.

Evropa ima sicer kar nekaj velikih tehnoloških uspešnih zgodb, vendar po številu in kakovosti dosežkov in širini podjetniških ambicij že dolgo zaostaja za ZDA. Prav zato so Blania posadili ob njegovo sijočo kroglo. Je namreč glavni izvršni direktor podjetja Tools for Humanity, ki orb uporablja kot del sistema za preverjanje identitete in kriptovalute, imenovane worldcoin. Njegovi podjetji s sedežem v San Franciscu in Erlangnu v Nemčiji nista nič manj kot manifestacija želje po evropski Silicijevi dolini. Njegov pomemben finančni podpornik, direktor Open AI Sam Altman, ki je ustanovil Tools for Humanity in zaposlil Blania, je skupaj z družbami Tiger Global Management, Fifty Years, Khosla Ventures, Andreessen Horowitz in desetinami drugih vlagateljev, ki so prispevali več kot 250 milijonov dolarjev za, kot piše na spletni strani podjetja, zagotavljanje pravičnejšega gospodarskega sistema.

Bloomberg Businessweek

 

Za dosego nikakor ne skromnega cilja želi Tools for Humanity ustvariti globalni sistem za prepoznavanje ljudi. Menijo namreč, da se umetna inteligenca tako hitro izpopolnjuje, da bomo kmalu – ali pa ga morda že – potrebovali način ločevanja ljudi od strojev. Z drugimi besedami: če želimo preprečiti, da bo superpametna umetna inteligenca preplavila internet z globokimi ponaredki, prevarami in propagando po svoji izbiri, moramo najti odgovor na sodobno eksistencialno vprašanje: Ste računalnik ali ne? In tu pride na vrsto orb. Z njim je mogoče pod nadzorom osebe, ki je za to zadolžena, skenirati očesno šarenico človeka, ki ji nato dodeli edinstveno identifikacijsko kodo. Ta potrjuje, da za nizom znakov, ki jih ustvari stroj, stoji prava oseba. Nato svoj tako imenovani world ID oseba uporabi za prijavo v Shopify ali Reddit ali strežnik Discord, pri čemer se lahko vsi počutijo varnejše, saj vedo, da imajo opravka s človekom, in ne umetno inteligenco.

Toda to je šele prvi korak k zelo futuristični viziji. Ljudje, ki bodo pridobili world ID, bodo lahko prejeli tudi kriptovaluto worldcoin. Tools for Humanity, ki upravlja worldcoin, orb, world ID in vse preostalo, trdi, da bo prav kripto ključnega pomena za reševanje težav z distribucijo dohodka in virov, ki bi lahko nastale zaradi umetne inteligence. Podjetje bi tako lahko ustvarilo finančno mrežo, ki bi teoretično lahko izvajala tudi stvari, kot so redna plačila ljudem v stiski. Po tem scenariju bi lahko omrežje worldcoin po vsem svetu delovalo kot finančno varovalo za ljudi, ki ga ne bi vodile vlade.

Blania in Altman, ki sta pred letom uradno predstavila svoj glavni načrt za Worldcoin, sta od takrat prejela vrsto informacij, ki bi jih lahko velikodušno opisali kot kaotične. Na eni strani sta prepričala že več kot šest milijonov ljudi, da stopijo pred orb in se prijavijo za world ID, število prijav pa letos hitro narašča. Skupna vrednost digitalne valute (WLD) je že skoraj 500 milijonov evrov oziroma 550 milijonov dolarjev. V nemški tovarni krogel orb se preusmerjajo v množično proizvodnjo, tako da bodo te kmalu razpršene po vsem svetu, s čimer bi se številke še povečale.

Bloomberg Businessweek

 

Na drugi strani pa se zdi ta shema številnim ljudem smešna in distopična, pravzaprav nočna mora za zasebnost, o čemer je pisal že Orwell. Številne države so zato preprečile slikanje šarenice iz strahu, da ljudje, ki stopijo pred orb, pravzaprav ne vedo, za kaj se prijavljajo, saj je zbiranje biometričnih podatkov "nepotrebno in pretirano".

Hongkonški regulator je to objavil že maja. Tridesetletni Blania se dobro zaveda kritik in priznava, da se prizadevanje za Worldcoin ni začelo najbolje. Bloomberg News je o tem, kaj namerava podjetje, prvič poročal leta 2021, mesece prej, preden so bili ustanovitelji pripravljeni oblikovati kakršno koli sporočilo o svojih namerah. "Pravzaprav smo zelo zgodaj dobili udarec v obraz," je študentom v Josephsu dejal Blania.

Minulo leto pa sta Blania in njegova ekipa poskušala odgovoriti na kritike worldcoina. Izboljšali so varnostno tehnologijo orba in obdelovanje podatkov strank. Znova in znova so se srečevali z regulatorji, vendar jim ni uspelo prepričati držav, kot sta Južna Koreja in Kenija, da bi odpravile prepoved uporabe njihove naprave. Projekt Worldcoin morda res zveni noro, tudi Blania sam mu pripisuje le pet odstotkov možnosti za uspeh. Kljub temu v intervjujih za Bloomberg Businessweek vztraja, da vlade in javnost preprosto ne zmorejo iti v korak s tehnološkimi spremembami, ki prihajajo, niti ne izdelujejo orodij, ki bi jih potrebovali za spopadanje z vsesplošno uvedbo umetne inteligence, ko bo do nje res prišlo. Ampak bolje je dovoliti uporabo orba in izgubiti kot sploh ne poskusiti, pravijo ustanovitelji. "Prav to je tisto najbolj kul pri Silicijevi dolini," je študentom dejal Blania. "Z noro idejo, ki bo, če bo delovala, spremenila vse, lahko zberete četrt milijarde dolarjev. Če ne bo delovala, pa je bilo vredno vsaj poskusiti."

Blania je visok približno 193 centimetrov in zelo suh, s svojim šarmom pa zna sogovornike, in predvsem kritike, razorožiti, tudi ko govori o protokolih, verigi blokov in biometričnih identifikacijskih sistemih. Do potankosti pozna vso visoko tehnološko industrijo, kljub temu pa se worldcoina in težav, ki jih poskuša rešiti, loteva s stereotipno natančnostjo nemškega inženirja.

Blania nam je v kavarni ob reki Pegnitz pripovedoval, da je odraščal v majhnem podeželskem mestu, od Nürnberga oddaljenem približno 45 minut vožnje z avtomobilom. Njegov oče je opravljal nenavadno službo svetovalca, saj je v različnih podjetjih, ki so se znašla v krizi, prevzemal mesto začasnega direktorja. Njegova mati je delala v računovodstvu in financah. Blania se je že od mladosti ukvarjal s strojništvom in elektrotehniko ter računalniškim programiranjem, loteval pa se je tudi različnih domačih projektov: prenove austin minija, ustvarjanja avtomatiziranega števca hroščev za spremljanje zdravja gozdov in gradnje vertikalne kmetije, še preden so te postale trend.

Na kolidžu se je Blania navdušil nad fiziko in umetno inteligenco. Iz fizike je na univerzi University of Erlangen-Nürnberg opravil magisterij, pozneje pa še na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu (CalTech)in bil dejansko pripravljen na kariero teoretičnega fizika.

Toda vabile so ga zgodbe o Silicijevi dolini in njenih čudesih in iz Evrope je občasno potoval v San Francisco, da bi si utrl pot v svet podjetništva. Ko je bil na CalTechu, pa se je Blania vsak konec tedna z dotrajano toyoto corollo vozil v San Francisco, da bi spoznal vse in vsakogar na startup sceni. Prizadevanja so se na koncu izplačala. Sam še vedno ne ve prav točno, kako se je to zgodilo, vendar je navezal dovolj stikov, da je nekega dne prejel naključno e-pošto Maxa Novendsterna, mladega diplomanta Univerze Harvard, ki je postal podjetnik in je znan po novih idejah o finančni tehnologiji.

Bloomberg Businessweek

 

Oktobra 2019 mu je Novendstern pisal, da sta se z Altmanom, ki je razmišljal o projektu s kriptovalutami, spraševala, ali bi želel priti na razgovor za službo. "Kriptosveta sploh nisem poznal," pravi Blania. "E-poštno sporočilo je vsebovalo dvostransko izjavo o viziji, ki sta jo spisala Sam in Max, sam pa nisem razumel prav nič od tega."

Blania se je navdušil nad Altmanom, nekdanjim predsednikom startup inkubatorja Y Combinator in takrat novopečenim izvršnim direktorjem OpenAI – in njegovim pristopom h gradnji podjetij. V šoli je zaprosil za dvotedenski odmor, da bi prebral čim več o kriptovalutah in stvareh, kot je univerzalni temeljni dohodek; torej Altmanovi osebni obsedenosti, da bi se vlade strinjale z zagotavljanjem brezpogojnih rednih izplačil državljanom v okviru varnostne mreže. Bolj ko je Blania bral, bolj so ga ideje privlačile. Začel je verjeti, da bi, če bi kriptovalute resnično postale mainstream – in ne le stvar finančnih špekulacij in prevar – ljudem lahko ponudile več ekonomske svobode in finančnih možnosti.

"Druga zamisel je bila, da se bo uveljavila splošna umetna inteligenca in se bo družba smiselno preoblikovala, za to pa bomo potrebovali infrastrukturo, ki bo omogočila, da bomo vse to naredili v dobro človeštva," še pove Blania.

OpenAI je ChatGPT predstavil že pred tremi leti, javnost pa še ni poglobljeno razpravljala o posledicah splošne prilagoditve umetni inteligenci. O tem sta globoko razmišljala že Altman in Novendstern, zdaj pa tudi Blania. Altman se je z Blanio večkrat pogovarjal o prihodnosti, v kateri bi umetna inteligenca, če ne bi bila nadzorovana, morda preplavila internet in povzročila gospodarski preobrat, ki bi ga lahko popravil le okreten finančni sistem, ki bi sredstva in računalniške vire dodelil ljudem po vsem svetu. Blania je Worldcoinov načrt videl kot kombinacijo »nezaslišanega in ambicioznega« in ta mešanica mu je bila tako všeč, da se je v celoti odločil za Silicijevo dolino, opustil šolanje in se pridružil podjetju kot soustanovitelj.

Bloomberg Businessweek

 

Projekt Worldcoin naj bi se v celoti izvajal v San Franciscu, kar seveda ne preseneča. Svetovna pandemija pa je prizadevanja preusmerila. Marca 2020 se je Blania vkrcal na letalo za Nemčijo. Nameraval je obiskati nekaj svojih nekdanjih sošolcev, da bi jih vprašal za nasvet, kako zgraditi vrhunski sistem za hranjenje biometričnih identitet. Tik pred vzletom letala pa je predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA zaprle svoje meje. Ko je Blania pristal, je pričakoval, da bodo omejitve potovanja trajale mesec ali dva, izkazalo pa se je, da bo bolj praktično ostati v Nemčiji, zato je projekt Worldcoin dobil svoj drugi sedež v univerzitetnem mestu Erlangen: Blania je tam zbral ekipo, ki je nato izdelala prvo kroglo orb.

Prvi uslužbenci Worldcoina so mesece analizirali obstoječe biometrične sisteme in proučevali tehnične dokumentacije v upanju, da bodo našli najboljši način registracije milijarde ljudi na eni identifikacijski platformi. Hitro so ugotovili, da nekateri najpogostejši sistemi, kot je prepoznavanje braza in prstnih odtisov, ne bodo ustrezali tehničnim zahtevam Worldcoina.

Njegov biometrični skener bi moral predvsem potrditi, da obdeluje pravega človeka. To je pomenilo, da bi moral preveriti značilnosti živih bitij, kot je oddajanje toplote. Prav tako bi moral v trenutku potrditi, da je oseba, ki jo skenirajo, drugačna od milijonov ljudi, ki so jih preverjali pred njo. Edini sistem, za katerega se je zdelo, da ustreza številnim ciljem Worldcoina, je bila indijska nacionalna baza biometričnih podatkov, ki si je za najmočnejšo obliko preverjanja pristnosti izbrala skeniranje šarenice.

Ena od pomanjkljivosti biometričnih metod potrjevanja, ki se uporabljajo v številnih pametnih telefonih, je, da bi jih v slogu Misije nemogoče človek (ali superinteligentni robot) lahko preslepil z nošenjem maske ali izdelavo kopije prstnega odtisa.

Veliko težje pa je posnemati šarenico, saj ta vsebuje ogromno variacij, čemur ljudje v biometriji pravijo entropija. Po šarenici so razporejene luknje v obliki diamantov in različnih velikosti, znane kot kripte, in črte, imenovane brazde, ki tvorijo obroče na zunanjem robu šarenice. Šarenica vsakega človeka ima tudi široke pigmentne prelive, zaradi česar je oko videti kot frnikola. Tudi enojajčni dvojčki imajo na šarenici različne vzorce.

Naloga ekipe Worldcoin je bila posnemati tehnike skeniranja šarenice v Indiji in drugod ter jih dopolniti z vrsto drugih tehnologij za potrditev, da je bil ob skeniranja res navzoč človek. Inženirji bi torej morali narediti vse to, hkrati pa skeniranje opraviti čim hitreje in čim bolj enostavno.

Worldcoin bi za vso to strojno opremo lahko zasnoval preprosto škatlo, nekaj, kar bi tovarna brez težav proizvedla. Toda ustanovitelji so menili, da morajo ustvariti nekaj posebnega. Odločili so se za sijočo kovinsko kroglo, ki je videti kot zrklo velikanskega kiborga.

Prvi modeli orba so nastajali v skromnih okoljih. Blania je k sodelovanju povabil Fabiana Bodensteinerja, nekdanjega sošolca z univerze University of Erlangen-Nürnberg, ki naj bi pomagal pri prizadevanjih za Worldcoin. Po diplomi je Bodensteiner ustanovil svetovalno podjetje za razvoj strojne opreme, v svoji pisarni v Erlangnu pa je imel prostor za začetna testiranja. On, Blania in še nekaj drugih so utesnjeni prostor napolnili s tiskanimi vezji, kamerami in – posteljami, da so ob vsej opremi lahko tudi spali.

Bloomberg Businessweek

 

Do poletja 2021 je Blaniu in ekipi uspelo izdelati prototip, ki so ga testirali v naravi. Orb pa ni bil le sferičen in bleščeč, ampak je ob vsakem registriranju človeka iz reže na svoji prednji strani izvrgel kovinski kovanec. (Zaradi te 'funkcije' naj bi bilo kriptoizplačilo bolj otipljivo, predlagal pa jo je svetovalec za oblikovanje, ki je tesno sodeloval s Kanyejem Westom. Worldcoin je to pozneje opustil.) Blania in ekipa sta se odločila, da bosta izdelek predstavila ljudem na mestnem trgu v Erlangnu in jih poskusila prepričati, da se prijavijo na skeniranje.

Končalo se je slabo. Zvočnik naprave je s piski sporočal ljudem, naj se približajo orbu ali se od njega oddaljijo, da bi bil fokus kamer čim boljši. Hkrati se je moral eden od inženirjev podjetja Worldcoin od strani brezžično povezati s kroglo in sproti odpravljati napake v njeni programski opremi, da je bil postopek registracije lahko dokončan. Osebju Worldcoina je sredi kaosa s svojo zapleteno prodajno ponudbo vendarle uspelo prijaviti nekaj strank. "S kroglo smo stali tam kot idioti," se spominja Chris Brendel, eden prvih članov ekipe Worldcoin in njen trenutni vodja za umetno inteligenco in biometrijo. "Bilo je res slabo."

Zdaj, po treh letih, pa je orb tehnični čudež. V njegovem osrčju je več med seboj povezanih vezij, ki opravljajo različne naloge. Eno preverja, ali je kdo poskušal odpreti kroglo ali jo kako poškodovati. Drugo vsebuje Nvidijin čip, ki prek vrste nevronskih mrež v napravi poganja računalniški vid in drugo programsko opremo umetne inteligence. Druga tipala sledijo lokaciji orba z GPS in z brezžično komunikacijo skrbijo za pošiljanje podatkov v kroglo in iz nje. Med vso to elektroniko pa je še kos aluminija, ki odvaja toploto.

Poleg tega so tu še optični sistemi, ki potrebujejo več pozornosti in prilagajanja pri izdelavi. Worldcoin je želel ljudem omogočiti, da bi se sprehodili do krogle in skenirali svojo šarenico, ne da bi za to potrebovali podrobna navodila, kam se postaviti. Izkazalo se je, da je to zahteven korak. Med preizkušanjem je podjetje ugotovilo, da bi nekateri ljudje obraz najraje kar prislonili ob kroglo, medtem ko bi drugi raje stali odmaknjeni od nje ter se sklanjali in migali.

Za rešitev tega problema orb zdaj uporablja dve leči. Širokokotna oceni prizor in se vključi v nevronsko mrežo, ki napove verjeten položaj posameznikovih oči, teleobjektiv pa se v kombinaciji s kardanskim zglobom premika, da naredi posnetek od blizu. Worldcoin je pri ustvarjanju leče z novo tehnologijo ostrenja sodeloval s švicarskim podjetjem. Leča je iz tanke membrane, v kombinaciji z ‘rezervoarjem’ za olje, ki ga je mogoče oblikovati z električnim tokom. Naprava v membrano potisne olje, da to v milisekundi spremeni fokus leče in poveča šarenico posameznika brez uporabe obsežnih mehanskih delov. »To je veliko bolj prikladno, kot če bi isto stvar poskušali doseči po tradicionalni poti ki zahteva več leč,« pravi Bodensteiner, ki je vodil inženirski del orba.

Bloomberg Businessweek

 

Za zagotavljanje celovitosti sistem za preverjanje tipalo telesne toplote združuje z dvema drugima tipaloma, ki skenirata globinsko ostrino in valovne dolžine infrardeče svetlobe. Tako lahko zaznata, ali je oseba pred orbom postavila sliko šarenice neke druge osebe, in ne zrklo živega človeka.

Jabil, pogodbeni proizvajalec, krogle orb sestavlja v Jeni, mestu, ki leži približno dve uri in pol vožnje severno od Nürnberga in ima bogato zgodovino izdelave optičnih tehnologij. Leta 1846 je Carl Zeiss tam odprl svoj prvi optični laboratorij, zdaj pa je Jena polna veteranov optične industrije in nekateri od njih ročno izdelujejo krogle orb. Za izdelavo ene je potrebnih približno 12 ljudi, ki delajo na več različnih segmentih, da nato sestavijo elektroniko in jo preizkusijo pred zadnjim korakom, ko na kroglo namestijo kromirano ohišje in tesno zaprejo vse komponente. Izdelava vsake krogle stane približno 1.350 evrov (1.500 dolarjev), seveda pa jih v primerjavi z drugimi potrošniškimi elektronskim napravami ni treba izdelati na milijone ali opremiti z modno embalažo. V tovarni Jabil so pravkar zagnali drugo linijo, na kateri naj bi proizvedli več deset tisoč krogel. Blania meni, da jih bodo toliko potrebovali za registracijo milijarde ljudi. Worldcoin jih je do zdaj sestavil 3.300.

Obsojanje, da gre za znanstveno fantastiko, projekt Worldcoin spremlja na vsakem koraku. A ker želi Altman z OpenAI ustvariti zmogljive sisteme umetne inteligence, naj bi bilo nekaj, kar potrjuje identiteto pravih ljudi, resnično potrebno. Ustvari torej problem in nato ponudi rešitev. Še več, lahko si samo predstavljamo, kaj si bo superinteligentna umetna inteligenca mislila o tem, da je na internetu dobila nečloveški status. Bo morda začela gojiti zamero do Altmana in Blanie ali celo tudi do vseh nas preostalih?

Zelo dobro vemo, kaj ljudje menijo o prizadevanjih za uveljavitev platforme Worldcoin. Lani je Electronic Privacy Information Center, možganski trust iz Washingtona, v svoji izjavi precej jasno opisal dva glavna pomisleka v zvezi s projektom. "Worldcoin prinaša resno tveganje za zasebnost s podkupovanjem najrevnejših in najranljivejših ljudi, ki bodo na primer v zameno za skromno plačilo predali svoje biometrične podatke, kot so slika šarenice in slike za prepoznavanje obraza," je zapisal Jake Wiener, pravni svetovalec skupine. "Množično zbiranje biometričnih podatkov, kar počne Worldcoin, na veliko ogroža zasebnost ljudi, saj lahko podjetje zbrane podatke zlorablja ali pa mu te kdo ukrade."

Regulativni organi se vsaj za zdaj strinjajo z nekaterimi od teh pomislekov. Ko je Worldcoin prvič seznanil javnost s svojim projektom, so si ljudje v več kot 20 državah lahko ogledali orb in se prijavili. Ta seznam se je zdaj skrčil na 12 držav, navedenih na spletni strani Worldcoina, pri čemer so številne vlade po vsej Evropi, Aziji in Afriki prijavljanje ustavile, češ da bi storitev lahko izkoriščala ljudi, Worldcoin pa bi podatke o identiteti lahko izgubil ali zlorabil. V ZDA lahko ljudje, če se želijo pridružiti sistemu Worldcoin, skenirajo šarenico zgolj na peščici tehnološko naprednejših maloprodajnih mest, ob tem pa ne prejmejo kriptovalute worldcoin. To je posledica regulativne negotovosti in glavobolov, ki še vedno spremljajo kriptovalute, hkrati pa to kaže tudi, da mora Worldcoin opraviti še veliko dela, če se hoče uveljaviti kot splošno sprejeta storitev. Čeprav so se prijave v minulem letu nenehno povečevale, še vedno precej zaostaja za prvotnimi cilji.

Bloomberg Businessweek

 

Seveda ljudje že desetletja razdajajo svoje zasebne podatke v zameno za ugodnosti. Alphabet, Apple in Amazon – ki so le vrh ledene gore – imajo ogromne zaloge osebnih podatkov o milijardah ljudi, pri čemer gre brez dvoma za veliko bolj osebne in dragocene informacije, kot je naključni niz znakov, pridobljen iz fotografije šarenice. Številni so s pametnimi telefoni svojo lokacijo, koledar in e-naslov že zdavnaj predali izbranim tehnološkim velikanom. Startup, ki namerava postati globalni identitetni in finančni posrednik, je sicer nov poskus, čeprav ne tako drugačen od vsega, kar je bilo že pred njim.

Nedavno je v Mexico Cityju na mestu za registracijo v vrsti stalo približno 15 ljudi, predvsem mladih in moških srednjih let. Registracijski center, ki ga vodijo podizvajalci, ni bleščeč ali trajen, kar dokazujejo beli zložljivi stoli v čakalnici in znak z obvestilom o začasni storitvi, ki visi na vrvi. Osebje sestavljajo varnostnik in dva lokalna delavca, eden v majici s kapuco Worldcoin in drugi v črni majici s kratkimi rokavi, ki ljudi vodita skozi postopek registracije.

Petinštiridesetletni Juan Juarez, ki se je registriral že tedne prej, je na skeniranje pripeljal svojega 18-letnega sina Santiaga. Privabil ga je denar, ki ga je zaslužil z dvigom vrednosti worldcoina, odkar se je prvič prijavil, in upal, da bo dobiček lahko vložil v druge kriptovalute. Všeč pa so mu bili tudi višji cilji tehnologije. »Mislim, da je to nekaj dobrega, saj nam bo v prihodnosti pomagalo videti, kdo je resnično človek in kdo ne,« je dejal Juarez. Njegov sin je ob tem dejal, da upa, da bo zaslužek lahko uporabil za kritje stroškov svojega izobraževanja na področju elektronike.

V Singapurju pa je registracija za Worldcoin postala nekakšna turistična atrakcija. Med nedavnim obiskom centra za skeniranje v stolpu Centennial so tja v zameno za nekaj kriptožetonov prišle šarenice skenirat stranke iz Bangladeša, Kitajske in Indije.

Približno deset ljudi, vključno z električarjem, nekaj študenti in drugimi, zaposlenimi na tehnoloških področjih, je čakalo v vrsti za dvominutni postopek prijave. Miteš Ka, 33-letnik iz Indije, se je navduševal predvsem nad hitrim izplačilom. "To je brezplačen denar," je rekel. "Z veseljem skeniram šarenico in dovolim, da Worldcoin pridobi moje podatke. Če želim, pa jih lahko kadar koli izbrišem. Obstajajo spodbude za monetizacijo teh podatkov, a paziti morate, da ne presežejo tistega, kar so vam obljubili."

Če ima Blania kakršne koli slabe namene, mu jih je uspelo prikriti. Orb osebnih podatkov ne shranjuje. Posnetek šarenice se iz naprave takoj izbriše in se ne prenaša po internetu. Edini podatek, ki se pošlje, je šifriran niz cifer 1 in 0, ki sestavljajo kodo šarenice in potrjujejo, da ta pripada točno določenemu človeku. (Če se oseba odloči, da bo svoje podatke delila z Worldcoinom za namene usposabljanja, pa so šifrirane informacije poslane po internetu.) Worldcoin je te podatke prej upravljal centralizirano, zdaj pa se povezuje z univerzami in drugimi nevtralnimi ustanovami, ki znakovne nize razstavijo na dele in te shranijo v različnih podatkovnih centrih. Če bi hotel heker na primer poustvariti kodo posameznika, bi moral najprej premagati zaščito teh delov in jih nato sestaviti. Poleg tega je skoraj vse, kar je povezano z Worldcoinom, prosto dostopno. Vsak lahko obišče GitHub in si prenese podrobne sheme za programsko opremo orba ali pregleda protokol Worldcoina. Organizacija bo letos začela izdelovati krogle v različnih barvah pa tudi različnih oblik – vse v želji po odmiku od estetike serije Črno ogledalo.

Bloomberg Businessweek

 

Kratkoročno upajo, da se bodo tudi druge skupine odločile za izdelavo krogel in nadgradile storitve Worldcoina. Končni cilj Blania in Altmana je, da ga ne bi vodila sama, temveč skupnost podpornikov projekta. Želita si, da bi storitev upravljali kot javno dobro.Nekateri kritiki na vse to gledajo pomilujoče in se zahvaljujejo Worldcoinu za njegov trud in namen, vendar se jim hkrati zdi njegov odnos do varnosti popolnoma zgrešen. "Worldcoin dela nekaj res pomembnega, saj je v ospredje postavil vrednost identitete in biometrije," pravi Charles Herder, specialist za kibernetsko varnost in soustanovitelj podjetja Badge, zagonskega podjetja za identifikacijo. Toda hkrati je ustvaril ranljivosti, ki bi jih lahko izkoristili hekerji. To je pozneje sicer popravil, a po Herderjevi analizi javne dokumentacije Worldcoina se njegove temeljne napake pojavljajo pri shranjevanju podatkov. Poleg tega je Worldcoin še vedno podjetje. "Verjemite, da se njihov poslovni model tudi čez 30 let ne bo spremenil, saj bodo bankrotirali," pravi. "Obstajajo spodbude za monetizacijo teh podatkov, a paziti morate, da ne presežejo tistega, kar so vam obljubili."

Altman je iz lastnega žepa najprej podpiral podjetje Tools for Humanity, nato pa pomagal zbrati denar za gradnjo in distribucijo tehnologije Worldcoina. Vlagatelji imajo v lasti 13,5 odstotka valute worldcoin, ki je po tržni kapitalizaciji 113. največji digitalni žeton (nekaj mest za flokijem, kriptopoklonom psa Elona Muska). Preostanek njegove vrednosti se razdeli med ljudi, ki kupijo valuto ali jo dobijo s skeniranjem šarenice. Da bi Blania in Altman izpolnila svoje ambiciozne cilje, ki bi preprečili prevlado umetne inteligence, mora vrednost worldcoina narasti. Prepričana sta, da vlade ne bodo ukrepale dovolj hitro, ko bo umetna inteligenca začela spreminjati svetovno gospodarstvo in ogrožati delovna mesta. Ljudje se bodo znašli v stiski, po njuni teoriji pa se bo nekaj denarja vrnilo v dohodek, ki ga zagotavlja Worldcoin. "Vsekakor bomo morali poskusiti kaj novega, česar zdaj še ni," pravi Blania.

Blania je v nagovoru študentom v trgovini Josephs omalovaževal odzive regulativnih organov v zadnjem letu. In zato zdaj od države do države vladam predstavlja tehnologijo in pričakuje, da bodo čez čas mislile enako kot on. Nenaden porast moči tehnologije umetne inteligence v zadnjem letu je po njegovem mnenju že začel opozarjati vlade na njeno grožnjo. Prav Worldcoin pa je že zgodaj začel opozarjati na to, zato ni zlobni zbiralec identitet, kot ga včasih predstavljajo. "Menim, da so bile naše napovedi izpred štirih let pravilne in da se dobro ujemajo s časom, ki ga živimo zdaj," je dejal Blania. "Zdaj moramo to le še izpeljati in ljudem pojasniti, da nočemo ukrasti njihovih duš."

Članek je nastal v sodelovanju s Suvashree Ghosh in Kelsey Butle.

Fotografije: Eriver Hijano

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar