Opičje koze že več kot pol stoletja povzročajo preglavice afriškim zdravstvenim delavcem, vendar se je ta virus v središču svetovne javnosti pojavil šele leta 2022, ko se je razširil tudi v druge države. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je takrat za deset mesecev razglasila izredno stanje na področju javnega zdravja, nov sev virusa pa jo je prisilil, da tudi zdaj sprejme enak ukrep.
Edina učinkovita zaščita pred širjenjem virusa bi lahko bilo cepivo, edino podjetje, ki trenutno ima odobreno cepivo (razvito prav na opičjih kozah) v Evropi in ZDA, pa je Bavarian Nordic. Danskemu podjetju to prinaša veliko odgovornost, a tudi veliko priložnost za zaslužek, ki ga lahko dosežejo le monopolisti.
"Ko govorimo o morebitni rasti in dobičku, lahko nanj vpliva več dejavnikov," je za Bloomberg Adria povedal Stefan Majkić, posrednik v podjetju Prudence Capital. Med te dejavnike spadajo regulatorne odločitve, razvoj in odobritev konkurenčnih cepiv, izbruhi novih primerov, naložbeno razpoloženje, tržni pogoji ter proizvodne zmogljivosti in logistika.
Preberi še
Kakšen je vpliv farmacevtov na slovenski BDP
Dodana vrednost na zaposlenega v farmaciji je dvakrat višja od slovenskega povprečja.
20.09.2024
Dansko gospodarstvo okreva na račun večje proizvodnje farmacevtov
Ravno zaradi napovedi proizvodnje farmacevtov je vlada skoraj podvojila oceno letošnje rasti na 2,7 odstotka.
20.08.2024
Krka v skupno podjetje z indijskim Laurus Labs
Krka bo v skupnem podjetju imela 51-odstotni lastniški delež.
25.01.2024
"Če se SZO ali druge globalne zdravstvene organizacije odločijo za širše cepljenje proti opičjim kozam, bi to lahko močno povečalo povpraševanje po cepivih in pozitivno vplivalo na delnice teh podjetij," pravi Majkić.
Bavarian vodilni v tekmi med farmacevti
Delnice Bavarian Nordica so od začetka leta strmo narasle, razlog za rast pa je širjenje okužbe in nepredvidljivost novega seva, saj to znatno otežuje delo znanstvenikov, ki virus proučujejo.
Poleg tega je dansko farmacevtsko podjetje zaprosilo Evropsko agencijo za zdravila (EMA), da njihovo cepivo odobri za uporabo pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let. Cepivo je trenutno dovoljeno le za odrasle, vendar je v ZDA odobrena nujna uporaba tudi za mladostnike te starostne skupine.
V podjetju upajo, da bodo to dovoljenje prejeli kmalu in da bi cepljenje lahko začeli že v zadnjem četrtletju tega leta. Trenutno preizkušajo tudi cepivo za starost od dveh do 12 let.
Ni vse tako rožnato
Po drugi strani pa so delnice Bavarian Nordica v preteklosti naraščale in padale skupaj z upi, da bo podjetje zaslužilo s cepivi proti raku na prostati, respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) in covidu 19. Vendar je cepivo proti opičjim in črnim kozam še vedno njihov ključni izdelek, ki je v prvih šestih mesecih tega leta prinesel okoli 45 odstotkov prihodkov od prodaje.
Za podjetje bo temeljnega pomena, ali se bo lahko spopadlo z velikim povpraševanjem. Njegove delnice so julija 2022 poskočile za 54 odstotkov, potem ko je SZO opičje koze razglasila za nevarnost za javno zdravje. Vendar je bil velik del te rasti v naslednjih dveh mesecih izničen, saj je postalo jasno, da podjetje ne bo moglo izpolniti tolikšnega povpraševanja.
Analitiki so zdaj večinoma optimistični glede gibanja delnic. Večina, ki jih spremlja Bloomberg, priporoča nakup ali držanje delnic.
"Trenutna cena precej podcenjuje prihodnje denarne tokove od cepiv proti črnim in opičjim kozam ter cepiv, ki se uporabljajo pred potovanji in proti virusu čikungunja," je zapisal analitik Citigroupa Peter Verdult, ki ga povzema Bloomberg. Dodal je, da bi leto 2025 vlagateljem lahko prineslo dividende ali odkupe delnic podjetja.
Bavarian Nordic je v drugem četrtletju presegel pričakovanja analitikov in dosegel prihodke v vrednosti 1,43 milijarde danskih kron (191,7 milijona dolarjev). Skoraj polovico tega je prinesla prodaja cepiva Jynneosproti opičjim in črnim kozam. V podjetju zato pričakujejo, da bo to cepivo letos prineslo več kot 400 milijonov dolarjev prihodkov.
Zaradi naraščajočega števila primerov v Afriki podjetje razmišlja o selitvi dela proizvodnega procesa na to celino. "Lokalna proizvodnja je vedno rešitev za naraščajoče število primerov," je po objavi rezultatov podjetja konec avgusta za Bloomberg povedal direktor Chaplin.
Druge možnosti
Poleg Bavariana bi lahko priložnost izkoristila tudi druga podjetja, predvsem ameriški Emergent BioSolutions in japonsko podjetje KM Biologics. Omenjena lokalna proizvodnja je še vedno v začetni fazi, zato se proučujejo tudi druge možnosti, eno od njih pa ponuja japonski proizvajalec.
KM Biologics je razvil cepivo LC16, ki je med epidemijo v letih 2022 in 2023 dobilo dovoljenje japonskih zdravstvenih regulatorjev, vendar še ni odobreno na mednarodni ravni. Kljub temu afriške države že zahtevajo odmerke neposredno od podjetja in japonske vlade, ki ima zaloge.
Farmacevtsko podjetje Emergent BioSolutions iz Marylanda je leta 2017 od francoskega Sanofija kupilo cepivo proti črnim kozam ACAM2000, ki ga zdaj SZO priporoča tudi za preprečevanje opičjih koz, ko druga cepiva niso na voljo.
Podjetje je napovedalo, da bo Afriki podarilo 50 tisoč odmerkov cepiva. Čeprav to cepivo ni glavni proizvod podjetja, farmacevtsko podjetje upa, da bi lahko prispevalo k izboljšanju poslovanja, saj so ravno sredi velikega prestrukturiranja.
Čeprav prvotna namena tega cepiva ni preprečevanje opičjih, temveč črnih koz, je dovolj varno za uporabo in zagotavlja zadostno zaščito tudi pred tem virusom, zato je bilo lažje odobreno za uporabo ob pomanjkanju cepiva proti opičjim kozam.
Dodatni prejemniki
Poleg podjetij, ki izdelujejo cepiva, bi lahko bila 'prejemniki' te epidemije tudi podjetja, ki v proizvodni verigi sodelujejo na druge načine. Tako ne smemo zanemariti dejstva, da so po objavi novice o razglasitvi izrednih razmer SZO zrasle tudi delnice podjetij Precision System Science, japonskega podjetja, ki izdeluje medicinsko opremo, in Shanghai ZJ Bio-Tech, ki proizvaja opremo za testiranje na viruse.
Delnice proizvajalcev surovin in materialov za cepiva bi lahko narasle ob večji epidemiji. "Podjetja, ki proizvajajo ključne surovine, kot so stekleničke (na primer Schott), igle, brizge in posebni filtri, lahko beležijo povečano povpraševanje," pravi Majkić. Dodaja, da bi lahko korist imela tudi logistična podjetja in tista, ki se ukvarjajo s specializiranim prevozom in skladiščenjem medicinskih izdelkov, kot sta UPS Healthcare in DHL.
"Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo cepiv na podlagi pogodb [Contract Manufacturing Organizations – CMO], kot sta Lonza Group in Catalent, lahko prav tako računajo na dobiček, če jim druga farmacevtska podjetja zaupajo proizvodnjo svojih cepiv."
"Podjetja, ki proizvajajo adjuvante, ki se uporabljajo za krepitev imunskega odziva na cepiva, kot sta Dynavax Technologies ali GSK, lahko občutijo povečano povpraševanje po svojih izdelkih," pravi Majkić. Po njegovem mnenju pa lahko rast pričakuje tudi tako imenovani farmacevtski outsourcing.
"Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo cepiv na podlagi pogodb [Contract Manufacturing Organizations – CMO], kot sta Lonza Group in Catalent, lahko prav tako računajo na dobiček, če jim druga farmacevtska podjetja zaupajo proizvodnjo svojih cepiv," pravi posrednik.
Na koncu bi lahko na dobiček podjetij vplivala tudi SZO, ki še ni priporočila množičnega cepljenja, temveč cepljenje priporoča le tistim, ki tvegajo stik z okuženimi osebami, pa tudi virus sam, o širjenju katerega po lastnem priznanju SZO še vedno ne vemo dovolj.
V primeru razglasitve izrednega stanja večjega obsega je možno, da bo prišlo do večjih pretresov na področju tehnologije in komunikacij, maloprodaje in spletnih nakupov, turizma, gostinstva ter energetike.
"Med krizami vlagatelji pogosto iščejo varnost v zlatu in drugih plemenitih kovinah, kar lahko zviša njihovo ceno in postanejo privlačen sektor za naložbe," je dejal Majkić in dodal, da je prehitro delati kakršne koli zaključke, saj je še vedno preveč neznank.
Prevedel Urban Červek.