Vsi bi radi del napitninskega kolača – natakarji, davkarija in celo gosti

Po neuspešnih poskusih, da bi se po končanem študiju na Fakulteti političnih ved v Beogradu zaposlil v stroki, se je 23-letni Dragan začasno zaposlil v gostinstvu. Nato mu je ta začasna zaposlitev postala všeč, kajti njegov prihodek, ki ga zasluži v priljubljenih beograjskih restavracijah in kavarnah, je veliko večji, kot bi dobil kot politolog pripravnik. Ne zaradi višje plače, ampak zaradi napitnine.

"V dobrem mesec dobim dvakrat večjo napitnino od uradne plače, ki je nekaj več kot 500 evrov," pove Dragan, ki želi ostati anonimen. Pravi, da so se davčni inšpektorji podali v lov na napitnine in ne bi rad izgubil dela v luksuzni beograjski restavraciji. "A ni vsak mesec tako uspešen. V sušnih mesecih mi dnevna napitnina zadošča komaj za cigarete in zajtrk v pekarni. Seveda pa dobre napitnine ne bi imel, če bi delal v kakšni zakotni kavarni."

Kot pravi, bo večina natakarjev, če bodo morali v Srbiji res plačevati 20-odstotni davek na napitnino, vsaj v sezoni raje odšla na delo v tujino.

"Če nam bodo res vzeli napitnino, se bo natakarjem bolj izplačalo, vsaj med sezono, delati na Hrvaškem ali v Sloveniji. Poleti imam tam zagotovljeno nastanitev in hrano, spodobno plačo in dobro napitnino tujih turistov. Poleg tega se bom lahko tudi kopal v morju," pravi Dragan. Dodaja, da nekateri njegovi kolegi že pospešeno iščejo zaposlitev ob morju, med drugim tudi zaradi lova na napitnino.

Skratka, o denarju, ki ga ljudje prostovoljno dodajo k ceni storitve kot izraz zadovoljstva in kot nagrado za trud, se zdaj veliko razpravlja po vsej Evropi. Naj se zanj uporablja turška beseda bakšiš, italijanska manča, nemška trinkgeld, angleška tip ali beseda slovanskega izvora napojnica ali napitnina – apetit po tem denarju še nikoli ni bil večji. In to ne le med natakarji, frizerji in taksisti, ampak tudi med lastniki gostinskih objektov, davčnimi inšpektorji, razvijalci IT-aplikacij za brezgotovinsko plačevanje, celo med gosti.

Vse od Skandinavije do regije Adria se je v minulih letih razvnela razprava o tem, ali ima država pravico do obdavčenja napitnine, ali je bakšiš enako kot postrežnina (service charge), pripisana na davčnem računu, pa tudi o tem, ali gostinec lahko prisili gosta, da plača napitnino pri plačilu z bančno kartico.

Od kartic in aplikacij do provizij in davka

Prav znatno povečanje brezgotovinskega plačevanja po pandemiji je povzročilo, da dobivajo natakarji čedalje manj napitnine v gotovini, zaradi česar si ne morejo več privoščiti, da tega denarja ne bi prijavljali davčnim uradom kot prihodek. V večini evropskih držav, pa tudi v regiji Adria, je napitnina del prihodka, zato bi morala biti obdavčena, v veliko državah pa jo upoštevajo tudi pri prispevkih za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. V državah, v katerih prej ni bilo jasno, po kolikšni stopnji naj bi bila napitnina obdavčena, zdaj poskušajo to urediti prav zaradi brezgotovinskega plačevanja.

"Neverjetno je, da se je lov na napitnine začel v številnih državah podobno in v istem času," je za Bloomberg Businessweek Adria povedal Milan Trbojević, davčni svetovalec in ustanovitelj knjigovodske agencije Knjižni molj.

Zanimivo je, da je v Srbiji veliko družb, ki se ukvarjajo z razvojem aplikacij za brezgotovinsko plačevanje storitev in napitnin v gostinstvu, od pristojnega ministrstva zahtevalo mnenje o obdavčenju napitnin. Finančno ministrstvo je v svojem biltenu šele potem objavilo, da spadajo napitnine v kategorijo drugih prihodkov in da se po zakonu o davku na dohodek državljanov obdavčujejo po 20-odstotni stopnji. Če dodamo še, da agencija, lastnica aplikacije, za svoje storitve zaračuna 15-odstotno provizijo, se napitnina za gostince močno zmanjša.

"Težava pa ni samo v tem, da vam vzamejo toliko denarja, ampak tudi to, da bi morala družba, ki upravlja aplikacijo, z natakarji podpisati pogodbo. Srbski zakon o delu predpisuje, da mora biti to zapisano na papirju," še poudarja Trbojević. To pomeni, da bi morala družba, lastnica aplikacije, za vodenje administracije za nekaj sto natakarjev zaposliti dodatno osebje. "Prepričan sem, da tudi na ministrstvu vedo, da je vse to težko uresničiti, niso pa mogli podati drugačnega mnenja, saj zakon predpisuje pravila za prihodke iz vseh virov, mednje pa spada tudi napitnina."

Računovodja se zato ne čudi, da se poskušajo številni natakarji še vedno izogniti plačilu davka in provizije tako, da jim gost s kartico plača celotni znesek, ki vključuje ceno storitve in napitnino, oni pa znesek napitnine potem vzamejo od dnevnega zaslužka lokala v gotovini, tako da je ob koncu dneva knjigovodsko stanje urejeno.

Seveda gostinci v Srbiji s tem tvegajo precej visoke kazni davčnih inšpektorjev, ki lahko lokal ob večjih kršitvah celo zaprejo.

"Inšpektorji lahko pri nadzoru vedno najdejo presežek denarja, saj zdaj v blagajno sodi ves denar, tudi tisti, ki je v žepih natakarjev, denarnicah ali predalih v restavraciji," je za Bloomberg Businessweek Adria poudaril Georgi Genov, predsednik poslovnega združenja hotelsko-gostinskega gospodarstva HORES. Dodal je, da je pogostost teh kazni odvisna samo od tega, kako pogosto inšpekcija opravlja nadzor. "Zato že od leta 2018 predlagamo, da je treba dajanje napitnine jasno opredeliti z zakonom. Žal pa srbska vlada do zdaj še ni pokazala prave volje, da bi to uredila. Od nje bomo ponovno zahtevali, da upošteva naš predlog."

V minulih letih je v javnosti krožilo nekaj predlogov, med njimi tudi, da bi bilo treba davek na napitnino omejiti in da ta ne bi bila obdavčena, če ne bi presegala 10 odstotkov vrednosti storitve, kar naj bi bilo označeno tudi na davčnem računu. Po besedah Genova bi bil obdavčen ves prihodek od napitnin, ki bi presegal z zakonom določeno mejo neobdavčenih napitnin, in to enako kot drugi prihodki, s čimer bi se izognili tveganju zlorab.

"Zahtevamo, da se to uredi tako kot na Hrvaškem, kjer imajo določen letni neobdavčeni znesek dohodka od napitnine na zaposlenega. Aplikacija pri tem ni sistemska rešitev, ampak bolj orodje za brezgotovinsko plačilo napitnine," še pravi Genov. Meni, da je pri aplikaciji sporno tudi to, da ni jasno, ali gre napitnina neposredno na račun natakarja ali so bili za kakovost storitve zaslužni tudi drugi – zaposleni v kuhinji, barmani in preostali.

Depositphotos.

 

Nova pravila na Hrvaškem

Tudi pri združenju natakarjev in barmanov Srbije zahtevajo, da se vprašanje napitnin uredi. Strinjajo pa se, da je 20 odstotkov davka na napitnine veliko. "Reguliranje napitnine je edini način, da obdržimo delavce, sicer bodo vsi odšli," pravijo v združenju.

Njihovi kolegi pri združenju natakarjev in barmanov Hrvaške so to od oblasti prav tako zahtevali in rešitev dobili lani, s čimer je Hrvaška v regiji Adria postala prva država, ki je uvedla poseben davčni režim za napitnine in določila neobdavčen znesek.

Do 1. januarja letos je bil prihodek od napitnin na Hrvaškem obravnavan tako kot v Sloveniji, Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Če je bila napitnina plačana brezgotovinsko, zanjo ni bilo treba plačati davka na dodano vrednost (DDV), bila pa je obdavčena kot plača, kar pomeni, da so se od nje plačevali davek na dohodek in prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Ali povedano drugače: od 10 evrov napitnine so natakarji na svoj račun dobili zgolj štiri. Po drugi strani pa je napitnina v gotovini ostala v žepih natakarjev, ne da bi država posegla vanjo.

Davčna reforma, ki je začela veljati letos, pa je ne samo natakarjem, ampak tudi frizerjem, kozmetičarkam, voznikom in vsem drugim pripadnikom poklicev, ki dobivajo napitnino v gotovini ali brezgotovinsko, omogočila, da je napitnina do zneska 3.360 evrov neobdavčena. Vse napitnine nad tem zneskom so obdavčene po 20-odstotni stopnji, od tega pa se ne plačujejo prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Po novih pravilih morajo gostinci na Hrvaškem napitnino v gotovini v 48 urah od izdaje računa na terminalu za elektronsko plačevanje prijaviti in priložiti davčni obračun fiskalni račun. Tudi ta birokracija seveda povzroča težave, čeprav gostinci to davčno reformo večinoma pozdravljajo.

HGK

 

"Glede na to, da je treba vse evidentirati takoj po izdaji računa, je to za lokale, ki imajo ob večernih urah pogosto povečan promet, kar velik izziv," je dejala Jelena Tabak, predsednica Združenja gostinskih dejavnosti pri Hrvaški gospodarski zbornici (HGK), ki je prav tako vztrajala, da je treba obdavčenje napitnine sistemsko urediti.

Prvi podatki davčne uprave Hrvaške kažejo, da novi sistem še ni zaživel. Za prve tri mesece so namreč od restavracij in kavarn prejeli manj kot odstotek za davek prijavljenih napitnin. Poznavalci razmer opozarjajo, da je to neverjetno malo in da natakarji in gostinci vseh napitnin očitno niso prijavili.

Barmani in lastniki gostinskih objektov tega podatka javno ne želijo komentirati,v neuradnih pogovorih pa omenjajo previsoke bančne provizije za plačevanje s karticami, pa tudi da je neobdavčljiv letni znesek 3.360 evrov na zaposlenega prenizek, denimo za restavracije na dubrovniškem Stradunu, saj bodo natakarji tam omejitev presegli že sredi poletja.

Medtem ko se zastavlja vprašanje, ali se bodo inšpektorji podali v množični lov na natakarje in njihove neprijavljene napitnine, Tabak poudarja tudi, da brezgotovinsko plačevanje napitnine prinaša veliko novosti, kar zahteva obdobje prilagajanja in fazo uvajanja.

"Žal veliko gostincev še vedno zavrača plačevanje s karticami. Razlogi so različni, od slabih internetnih povezav in neugodnih provizij pa vse do dejstva, da do zdaj tako niso mogli dobiti napitnin," pripominja Tabak. Pravi, da to strokovno združenje načrtuje kampanjo o prednostih in mehanizmih brezgotovinskega dajanja napitnin, pa tudi pogovore z bankami in družbami za izdajanje kartic o možnosti, da bi del provizije za plačilo napitnin zmanjšale. "Vsem v sektorju bi radi olajšali poslovanje. Ne želimo, da se pri nas ponovi nedavni primer iz Romunije, kjer se je uvedba plačila napitnine s kartico brez predhodnega izobraževanja končala tako, da so bile transakcije zavrnjene."

Postrežnina ni napitnina

Na Madžarskem je v zadnjih letih popolnoma normalno, da restavracije pri računu zaračunajo še 10 do 15 odstotkov postrežnin (service charge), zato je bilo tudi v Srbiji slišati predloge, da bi uvedli 10-odstotno postrežnino. Ko se je začela razprava o obdavčevanju napitnin, je skupnost gostincev pri Gospodarski zbornici Črne gore predlagala uvedbo 10-odstotne postrežnine, ki bi bila del davčnega računa, namenjena pa bi bila povečanju zaslužka zaposlenih, pri čemer bi bilo vodstvo izvzeto.

"Postrežnina ni napitnina in te ne izključuje, je le dodatek za storitev, ki bi jo obračunavali v določenem odstotku od zneska davčnega računa," so menili pri Gospodarski zbornici Črne gore. Menijo, da bi bila za gostince to samo možnost, da bi svojim zaposlenim lahko zagotovili dodaten zaslužek, sebi pa kakovostno delovno silo.

Kako pa je v Romuniji, Bolgariji, Italiji …

V državah v okolici regije Adria poskušajo oblasti že več let z obdavčenjem napitnin izboljšati polnjenje državnih blagajn. V Romuniji so o tem prvič razpravljali na začetku leta 2015, ko je vlada po hitrem postopku sprejela odlok, s katerim je družbe prisilila, da morajo napitnine beležiti na posebnem davčnem računu in plačati od njih 16-odstotni davek. Samo nekaj tednov zatem je vlada ukrep preklicala, med drugim tudi zaradi nepripravljenosti davčne uprave, da bi te prihodke nadzirala.

Štiri leta pozneje je vlada v Bukarešti ponovno načrtovala uvedbo posebnega davka na napitnine, tokrat 10-odstotnega, namesto da bi bila vsaka napitnina, plačana s kartico, obdavčena kot del zaslužka, kar je zneslo skoraj 60 odstotkov. Šele v tretjem poskusu, leta 2023, so v Romuniji ta davek uvedli s pričakovanjem, da bo znatno povečal letni priliv v državno blagajno, saj je ocenjeno, da so zaposleni v hotelirsko-gostinski panogi v Romuniji dobivali na roke tudi do 304 milijone evrov napitnin. Novi zakon je določil, da napitnina ne sme presegati 15 odstotkov računa za storitev in da mora biti prikazana v okviru davčnega računa ne glede na to, ali je plačana s kartico ali gotovino.

Podoben predlog je lansko jesen predstavila aktualna bolgarska vlada, ki je želela napitnine obdavčiti z 10 odstotki in tako nadomestiti manko v blagajni, ki je nastal, ker se je zaradi pandemije covida 19 DDV od gostinstva zmanjšal na devet odstotkov. Pa vendar je prevladal odpor te gospodarske panoge, ki na leto ustvari za 2,3 milijarde evrov prometa.

Poleg natakarjev, taksistov, frizerjev ter združenja restavracij in hotelirjev so davku na napitnino nasprotovali tudi posamezni ekonomisti. Profesor ekonomije na univerzi v Sofiji Krasen Strančev je za bolgarske medije poudaril, da je napitnina darilo stranke natakarju, da zato ni obdavčljiva in da jo je najbolje plačati v gotovini. Kljub vztrajanju premierja Nikolaja Denkova je odbor za proračunska vprašanja predlog, da bi Bolgarija uvedla davek na napitnino, zavrnil.

Italija je 1. januarja 2023 uvedla petodstotni davek na vse prejete napitnine v gostinsko-turistični  16-odstotni davek. Samo nekaj tednov zatem je vlada ukrep preklicala, med drugim tudi zaradi nepripravljenosti davčne uprave, da bi te prihodke nadzirala.

Štiri leta pozneje je vlada v Bukarešti ponovno načrtovala uvedbo posebnega davka na napitnine, tokrat 10-odstotnega, namesto da bi bila vsaka napitnina, plačana s kartico, obdavčena kot del zaslužka, kar je zneslo skoraj 60 odstotkov. Šele v tretjem poskusu, leta 2023, so v Romuniji ta davek uvedli s pričakovanjem, da bo znatno povečal letni priliv v državno blagajno, saj je ocenjeno, da so zaposleni v hotelirsko-gostinski panogi v Romuniji dobivali na roke tudi do 304 milijone evrov napitnin. Novi zakon je določil, da napitnina ne sme presegati 15 odstotkov računa za storitev in da mora biti prikazana v okviru davčnega računa ne glede na to, ali je plačana s kartico ali gotovino.

Podoben predlog je lansko jesen predstavila aktualna bolgarska vlada, ki je želela napitnine obdavčiti z 10 odstotki in tako nadomestiti manko v blagajni, ki je nastal, ker se je zaradi pandemije covida 19 DDV od gostinstva zmanjšal na devet odstotkov. Pa vendar je prevladal odpor te gospodarske panoge, ki na leto ustvari za 2,3 milijarde evrov prometa.

Poleg natakarjev, taksistov, frizerjev ter združenja restavracij in hotelirjev so davku na napitnino nasprotovali tudi posamezni ekonomisti. Profesor ekonomije na univerzi v Sofiji Krasen Strančev je za bolgarske medije poudaril, da je napitnina darilo stranke natakarju, da zato ni obdavčljiva in da jo je najbolje plačati v gotovini. Kljub vztrajanju premierja Nikolaja Denkova je odbor za proračunska vprašanja predlog, da bi Bolgarija uvedla davek na napitnino, zavrnil.

Italija je 1. januarja 2023 uvedla petodstotni davek na vse prejete napitnine v gostinsko-turistični panogi, s čimer so oblasti ugodile gostincem, med katerimi je zavladala panika, da bodo izgubili veliko zaposlenih, ker je vrhovno sodišče Italije leta 2021 odločilo, da mora biti napitnina obdavčena tako kot plača. Ta odločitev sodišča je sledila, potem ko se je eden od zaposlenih v luksuznem hotelu na Sardiniji pritožil, ker ga je davčna uprava bremenila zaradi neplačanega davka, saj za leto 2007 ni prijavil napitnine v skupnem znesku neverjetnih 83.650 evrov.

V nasprotju s tem pa oblasti na severu Evrope večinoma ne odstopajo od obdavčevanja napitnin v celoti, čeprav so večinoma že obdavčene, saj je delež brezgotovinskega plačevanja ogromen. Na Švedskem je natakarjem posebno pomoč ponudila aplikacija za brezgotovinsko plačevanje Kassencentralen, ki je prirejena tako, da od gosta pri plačilu zahteva, da se odloči, ali bo dal 5-, 10- ali 15-odstotno napitnino. Ta funkcija je na terminalu za plačevanje vplivala na to, da se je znesek napitnin v tej državi povečal kar za šestkrat, kar je razveselilo natakarje in državo ter tudi Kassencentralen. Na družbenih omrežjih se nad tem pritožujejo posamezni gosti in poudarjajo, da Švedska niso Združene države, da tu obstajajo kolektivne pogodbe in da natakarji živijo od plače, ne od napitnin.

Regija Adria je daleč od Švedske, kot poudarja knjigovodja Trbojević, tako vse države takoj, ko dobijo priložnost za pobiranje davka, to tudi naredijo. "Zdi se mi, da je lov [v državah regije Adria] na napitnine vnaprej izgubljena bitka," pravi in dodaja, da davčne oblasti predpise težko nadzirajo, zato vse temelji na ustrahovanju. "Le malo jih bodo ujeli, tiste, ki jih bodo, pa bodo hudo kaznovali v opozorilo drugim."

Po besedah natakarja Dragana iz Beograda bo za večino natakarjev gotovina ostala kraljica dobrih napitnin.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar