text size
Podjetji Uber in Lyft sta se več let spopadali z lokalnimi oblastmi in delavskimi skupinami, da bi obdržali voznike kot neodvisne izvajalce, ne kot zaposlene.
Neodvisni izvajalci nimajo tradicionalnih delavskih pravic, kot sta pavšalna minimalna plača in sindikalna zaščita. V zameno se je zato na splošno pričakovalo, da bodo podjetja, ki ponujajo prevoze, voznikom zagotovila nekaj – vendar ne vseh – ugodnosti, ki bi jih imeli kot zaposleni.
Posledica je splet samosvojih pravil in predpisov, ki se zelo razlikujejo od mesta do mesta in od države do države. Ponekod so vozniki organizirali proteste, da bi jim zvišali plače in zagotovili ugodnosti, kakršne podjetja navadno zagotavljajo zaposlenim s polnim delovnim časom, na primer zdravstveno zavarovanje. Ko je cena Uberjeve delnice februarja dosegla najvišjo vrednost vseh časov, je za valentinovo v desetih večjih mestih v ZDA na tisoče voznikov organiziralo stavko in protestiralo proti višini plačil, ki jih dobijo za svoje vožnje. Julija so vozniki nato vkorakali v Uberjeve pisarne v New Yorku in zahtevali boljše možnosti zaslužka.
.webp){kind=icon}
