Vozel, ki nas še vedno krasi

Kravato si lahko zavežete na 177.147 različnih načinov. Poznamo štiri glavne: vozel s štirimi prsti, pratt, polovični windsorski vozel in windsorski kravatni vozel.

Čeprav ga ni izumil, je vozel poimenovan po vojvodi Windsorskem. Najraje je namreč imel razkošen vozel, ki ga je dosegel s kravatami po naročilu iz debelejšega materiala.

Oblika in način zavezovanja kosa materiala, ki ga nosimo okoli vratu, sta ključna za izvor kravate kot oblačila, prav tako pa tudi za njeno ime. Med tridesetletno vojno v tridesetih letih 16. stoletja so se najemniški vojaki iz Hrvaške, Madžarske ter Bosne in Hercegovine francoskemu kralju Ludviku XIII. predstavili s pisanimi rutami okoli vratu kot del uniforme. Francoze so ti detajli navdušili, hitro so jih posvojili ter z njimi zamenjali toge ovratnike. V 18. stoletju so jih poimenovali kravate, ime pa naj bi izhajalo iz besede Hrvat za prebivalca Hrvaške.

Znamko Croata iz Zagreba so navdihnili prav ti zgodovinski podatki, poleg tega pa tudi hrvaški pleter, motiv s starih hrvaških kamnitih plošč iz časa kraljev in knezov, in glagolica, hrvaška pisava iz 9. stoletja. "Croata je na trgu približno 30 let. Poleg lokalnih kupcev naše kravate naročajo kupci z vsega sveta. Poseben segment so zahteve po njihovi personalizaciji," pravi Ana Milanović, koordinatorka marketinga in prodaje pri Croati. Znamka je posebna tudi v tem, da že od leta 2000 sama izdeluje svilo v sodelovanju s partnerji, kot so evropski inštitut za agronomsko raziskovanje INRA, inštitut v Poznanu in fakulteta za tehniko in tehnologijo v Zagrebu. Da bi ohranili kravato kot del hrvaške in svetovne dediščine, so leta 1997 ustanovili neprofitno ustanovo

Academia Cravatica, ki je v čast temu modnemu dodatku ustvarjala knjige, dokumentarne filme in mednarodne razstave ter organizirala praznovanja ob mednarodnem dnevu kravate, ki ga praznujemo 18. oktobra.

Muzej Nikole Tesle v Beogradu

 

Beograjska kravata v Guinnessovi knjigi rekordov

Regija Adria se lahko pohvali tudi z drugimi kreativnimi rešitvami na področju kravat, nekatere med njimi so se zapisale celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Beograjski modni oblikovalec Neven Vrgoč je ustvaril 23 metrov dolgo kravato, ki je kupce navdušila, obešena z vrha stavbe. Drugi podvig mu je uspel z več pomočniki, vključno s kirurgom, ki mu je asistiral s finimi instrumenti, ustvarili pa so najmanjšo kravato na svetu, dolgo 19 milimetrov. Pred tem je Vrgoč polnih sedem let prodajal kravate "iz kovčka" od podjetja do podjetja. Potem pa je leta 1978 v središču Beograda odprl butik, ki še danes ponuja ročno izdelane kravate. "Prednost dajemo visokokakovostnim tkaninam, predvsem svili, ki zagotavljajo eleganten videz in udobje pri nošenju. Prav tako nam je pomembno, da so materiali obstojni in dlje časa obdržijo obliko in barvo. Največja pohvala za nas je, ko nam stranke povedo, da tudi po 40 letih še vedno nosijo kravate znamke Neven," sta za Bloomberg Businessweek Adria povedala Bojan Vrgoč in Cica Trifunović.

Niso pa vsi zapisi povezani z našo regijo. Najdražjo kravato na svetu je izdelal indijski modni oblikovalec Satya Paul, in sicer kravato Suashish, poimenovano po diamantnem podjetju, za katero je bila ustvarjena in ki je zagotovilo material za to mojstrovino iz svile: 150 gramov zlata in 271 diamantov. Leta 2004 jo je na humanitarni modni reviji Cultural Ties v Mumbaju nosil igralec Salman Khan. Vredna je bila 200 tisoč dolarjev, približno toliko, kolikor bi takrat odšteli za Lamborghinijev gallardo.

Najpogostejše stranke so ženske

Nekatera današnja največja podjetja na svetu, kot so Apple, Amazon, eBay in Google, so v devetdesetih letih na zahodu popularizirala tako imenovani casual friday ali sproščeni petek, poslovni bonton, ki zapoveduje, da zaposlenim ob petkih ni treba nositi kravate. Kmalu zatem sta sreda in četrtek postala novi petek, nekatera podjetja so zahtevala nošenje kravat le ob ponedeljkih, druga, kot na primer Ikea, pa so jih popolnoma prepovedala.

S tem trendom je nošenje kravate postalo bolj povezano z izražanjem osebnega sloga kot poslovnega kodeksa oblačenja.

Modni oblikovalci in blagovne znamke so se seveda začeli odzivati na potrebe po personalizaciji. Pred desetimi leti je Salvatore Ferragamo predstavil program Made-to-Order, ki strankam omogoča, da ob nakupu kravate izrazijo ustvarjalnost in izbirajo med 11 slogi: osmimi potiskanimi in tremi žakarskimi, ki so na voljo v več barvah ter dolžinah in širinah, poleg tega pa imajo na zadnji strani izvezeni začetnici.

bloom

 

S pandemijo pa so tudi te kravate končale v omari. Vsaj za nekaj časa. Kajti ko so po pandemiji zaposleni znova začeli hoditi v pisarne in so imeli po daljšem bivanju doma spet večjo potrebo po urejanju videza, se je priljubljenost kravate vrnila tako v visoko modo kot pop kulturo. Pa ne samo kot del moških oblek. Na lanskem tednu mode v Parizu so na revijah znamk Alexander McQueen, Valentino, Christian Dior in Hèrmes kravate krasile vratove žensk. Igralke Kristen Stewart, Florence Pugh in Lizzy Caplan so jih nosile na gala večerih in premierah med lansko sezono podeljevanja nagrad.

Pri znamki Neven pravijo, da so njihove stranke čisto vsi, od otrok, maturantov, diplomantov in poslovnežev do upokojencev. "Toda glavni kupci so ženske. One so tiste, ki kupujejo kravate oziroma imajo zadnjo besedo pri izbiri," pojasnjuje Vrgoč. Dodajajo, da ima največji vpliv na ceno končnega izdelka cena materiala, ki je pri njih večinoma svila. Vendar verjamejo, da je njihova ponudba cenovno dosegljiva širšemu občinstvu, ki ceni dizajnerske ročno izdelane kravate.

Kravata kot sporočilo

Čeprav je bila kravata pregnana iz pisarn, pa na političnem in diplomatskem parketu ostaja ne glede na modne in družbene trende. Le ena država je izjema, in sicer Iran, kjer odnos do nošenja kravat izvira iz revolucije leta 1979, ko je bil ta modni dodatek obsojen kot simbol zahodne kulturne prevlade, podprte med vladavino sekularne monarhije Pahlavi. To je razlog, zakaj vsak iranski uradnik, javni uslužbenec ali voditelj države od takrat, tudi ko nosi obleko, ovratnik pusti odpet.

Poleg tega so politiki, diplomati in javne osebnosti v zgodovini kravato pogosto uporabljali za neverbalno komunikacijo. Dotikanje kravate nekoga drugega je na primer pomenilo, da se s to osebo želite boriti.

V 17. stoletju so Angleži oblikovali kravato, ki je ni mogel prerezati niti meč. Člane britanske kraljeve družine še vedno pogosto vidimo s črtastimi kravatami, ki ustrezajo vojaški enoti, v kateri so služili ali bili imenovani na častni položaj.

Bloomberg

 

Kralj Charles III. je bil lani opažen s kravato z grško zastavo med srečanjem s premierjem Rishijem Sunakom na sestanku voditeljev v Dubaju, le nekaj dni po tistem, ko je bil britanski premier vpleten v diplomatski spor z Grčijo. Monarh je modro-belo kravato uskladil z ujemajočim se žepnim robčkom, ko se je udeležil mednarodnih pogovorov o podnebju. Pred tem je Sunak nenadoma odpovedal načrtovano srečanje z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, potem ko je ta večkrat pozval, naj se partenonske skulpture – v Združenem kraljestvu znane kot Elginovi marmorji – vrnejo v Atene. Nesoglasje o lastništvu skulptur, ki jih hrani Britanski muzej, je rdeča nit dolgotrajnega spora med državama.

Javnosti ni bilo jasno, ali je kralj, čigar pokojni oče princ Filip je bil rojen v grški kraljevi družini, s kravato poskušal prenesti sporočilo. "Kravata, ki jo je njegovo veličanstvo nosilo danes, je preprosto del njegove trenutne kolekcije," je po poročanju Bloomberga dejal tiskovni predstavnik Buckinghamske palače. Glede na članek v grškem City Timesu je kravato izdelala hiša Pagoni iz Aten.

Igralca Johnnyja Deppa poznamo po precej ležernih opravah, a je lani na sojenje skupaj z nekdanjo ženo Amber Heard prišel v sivi obleki, modri srajci in kravati, ki jo je dobil v dar med bivanjem v Srbiji. Gre za kravato, ki jo navdihujejo detajli mozaika cerkve svetega Save v Beogradu. Ne vemo, ali je bilo to sporočilo, in če je bilo, za koga je bilo. Mediji so poročali, da so omenjeno kravato iz zbirke Mozaik potem prodali v trgovini v templju. Stala je 10 tisoč dinarjev (85 evrov).

Tesla in njegove kravate

S prizadevanji diplomata Save Kosanovića (sina Teslove najmlajše sestre Marice) so bili vsi osebni predmeti in spisi Nikole Tesle po njegovi smrti preneseni v Beograd. Zapuščina je septembra 1951 z ladjo prispela v takratno Jugoslavijo.

Muzej Nikola Tesla v Beogradu od takrat hrani 439 razstavnih predmetov, osebnih oblačil iz tekstila in usnja. Največ je kravat – kar 75 kosov. Večinoma so svilene, najdejo pa se tudi bombažne, vpadljivih barv in vzorcev, od rožic do pik. Teslova zapuščina slog enega največjih znanstvenikov tega prostora prikazuje v novi luči.

Marina Bulatrović, novinarka in pisateljica iz Kanade, ki raziskuje ugledne osebnosti srbske znanosti, za Bloomberg Businessweek Adria razbija mite o njegovem skromnem življenju in dohodkih. V tridesetih letih 20. stoletja je Tesla od vlade Kraljevine Jugoslavije prejemal pokojnino v vrednosti od 400 do 500 dolarjev na mesec, kar bi danes znašalo 7.500 do devet tisoč dolarjev. Nekateri biografi trdijo tudi, da mu je podjetje Westinghouse od leta 1934 plačevalo 125 dolarjev na mesec, kar bi danes zneslo približno tri tisoč dolarjev, ter pokrivalo stroške stanovanja v hotelu Newyorker. Ta denar so knjižili kot "storitev za svetovanje". Seveda njegovi zaslužki proti koncu življenja niso bili tako veliki kot takrat, ko je bil na vrhuncu ustvarjalne moči, a o skromnih zaslužkih po besedah sogovornice ne moremo govoriti.

Leta 2022 so bile največje izvoznice kravat Kitajska (217 milijonov evrov), Italija (83 milijonov evrov), Francija (43 milijonov evrov), Malezija (40 milijonov evrov) in Indija (20 milijonov evrov). V istem obdobju so bile največje uvoznice kravat ZDA (99 milijonov evrov), Indija (48 milijonov evrov), Japonska (38 milijonov evrov), Združeno kraljestvo (25 milijonov evrov) in Nemčija (22 milijonov evrov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar