V velikem delu javnosti širše regije se Dubaj še vedno obravnava z zadržkom. Kot da gre za kuliso, umetno konstrukcijo, za katero ne stoji resnična ekonomska moč. Pripoved "vse to je le šminka" je še vedno prisotna – tako v sarajevskih kavarnah kot na poslovnih konferencah.
A ta teza ne zdrži več niti osnovnih številk, kaj šele resne analize. Dubaj niso zgolj luksuzni turizem, nakupovalni centri in instagramska estetika. Gre za gospodarsko in finančno vozlišče globalnega pomena, mesto, ki tudi v vse težjih geopolitičnih in makroekonomskih razmerah beleži rast, diverzifikacijo in geostrateško relevantnost.
Tu je sedem razlogov, zakaj je čas, da Dubaj prenehamo dojemati kot "balon" in ga začnemo obravnavati takšnega, kot v resnici je – kot resno poslovno, logistično in investicijsko središče 21. stoletja.
1. Dubaj kot logistični epicenter med Vzhodom in Zahodom
Geografska lega Dubaj naravno postavlja kot most med Azijo, Afriko in Evropo. Letališče DXB je že vrsto let eno od najbolj prometnih mednarodnih vozlišč, medtem ko pristanišče Jebel Ali – največje v regiji – omogoča dostop do trgov z več kot tremi milijardami potrošnikov v štirih urah leta.
V času motenih dobavnih verig Dubaj ponuja stabilnost, učinkovitost in infrastrukturo, ki že zdaj privablja multinacionalke, željne zmanjšanja tveganj globalnih šokov.
2. Diverzifikacija gospodarstva: Nafta že dolgo ni glavna zgodba
V nasprotju s preostalim delom regije je Dubaj nafto že zdavnaj postavil na stranski tir. Danes iz naftnega sektorja prihaja zgolj približno en odstotek BDP mesta. Glavni nosilci rasti so turizem, transport, finance, informacijske tehnologije in nepremičnine. Ta preobrat je bil v ospredju tudi ob nedavnem obisku Donalda Trumpa, ki je napovedal nove investicijske projekte na področju luksuznih nepremičnin in hotelirstva.
Leta 2023 je storitveni sektor zajemal več kot 70 odstotkov BDP, dubajske oblasti pa vztrajno vlagajo v nove panoge, vključno z zeleno energijo in digitalnim gospodarstvom. Načrti za leto 2030 vključujejo pozicioniranje Dubaja kot centra za umetno inteligenco in biotehnologijo s projekti, kot je Dubai Future District.
3. Pravno in davčno okolje, prilagojeno globalnim investitorjem
Dubaj je vzpostavil pravni okvir, ki je naklonjen mednarodnemu kapitalu – od prostotrgovinskih con s stoodstotnim tujim lastništvom do davčnih ugodnosti in enostavne registracije podjetij.
Nedavna uvedba davka na dobiček pravnih oseb (devet odstotkov) je bila sicer sprejeta z nekaj zadržki, a v globalnem kontekstu ostaja privlačna. Pravna varnost v conah, kot je Dubai International Financial Centre (DIFC), ki temelji na britanskem common law sistemu, mesto uvršča med prednostne destinacije za pravne in finančne dejavnosti.
Bloomberg Businessweek Adria
4. Rast tehnološke in start-up scene – Dubaj kot inovacijsko središče
Projekti, kot so Dubai Internet City, Dubai AI Campus in Dubai Future Foundation, kažejo na strateški premik k znanju, inovacijam in digitalni preobrazbi.
Leta 2024 je Dubaj gostil več kot tisoč tehnoloških dogodkov ter privabil investicije v številne regionalne in globalne startupe. Še zlasti izstopa sektor finančnih tehnologij, v katerem se mesto postavlja kot alternativa tradicionalnim finančnim centrom, kot sta London in Hongkong – predvsem za trge Bližnjega vzhoda, Afrike in Južne Azije.
5. Turizem z visokim donosom in globalnim vplivom
V nasprotju z zaznavo o "pretiranem blišču" turizem v Dubaju dosega izjemne rezultate s konkretnimi številkami. Leta 2023 je mesto obiskalo več kot 17 milijonov turistov, kar presega tudi predpandemijske rekorde.
Hoteli beležijo visoko zasedenost in nadpovprečne cene, potrošnja na gosta pa večkrat presega povprečje drugih svetovnih destinacij. Obenem se poleg luksuznega razvijata zdravstveni in poslovni turizem, kar Dubaj uvršča med atraktivne destinacije za širši spekter tržnih segmentov.
6. Nepremičnine: Investicijski magnet tudi za naše državljane
Trg nepremičnin v Dubaju ni več privlačen le za ruske, britanske ali indijske vlagatelje, vedno več državljanov iz Hrvaške, BiH, Srbije in Črne gore prepoznava potencial te destinacije – za oddajanje, preprodajo ali kot offshore varnostno naložbo. Ko objavite selfie na Instagramu s palmo v ozadju, vam hitro kdo napiše: »To je zraven mojega stanovanja!«
Posebej privlačne so freehold cone, kjer lahko tujci nepremičnine kupujejo brez omejitev. Leta 2023 je bila zabeležena skoraj 20-odstotna rast prodaje stanovanj in vil, povprečni letni donos pri oddajanju pa znaša od šest do osem odstotkov – večkrat več kot v večini držav EU.
Obenem so cene vstopnih stanovanj še vedno dostopne: stanovanje s približno 50 kvadratnimi metri je mogoče kupiti za 150 tisoč do 250 tisoč evrov – pogosto bolj dostopno kot na prenapihnjenih trgih Zagreba, Dunaja ali Ljubljane.
Za diasporo z likvidnostjo in regionalne podjetnike, ki si želijo diverzifikacije, Dubaj ponuja pravno varnost, visoko likvidnost trga in davčno učinkovitost – z dodatnim bonusom: življenjskim slogom, ki sledi naložbi.
7. Voditelj nove poslovne regije – globalni jug 2.0
Medtem ko se EU sooča z birokratskimi ovirami, ZDA pa s čedalje večjo polarizacijo, Dubaj – skupaj z Rijadom, Doho in Abu Dabijem – vodi novo poslovno geografijo globalnega juga. S tem ne mislimo le na Bližnji vzhod, temveč tudi na afriške, srednjeazijske in južnoazijske tokove kapitala in trgovine.
Dubaj je ključni pospeševalec tega procesa. Tam potekajo najpomembnejši regionalni forumi (GITEX, COP28, Arab Health), tam se sklepajo največji infrastrukturni in energetski sporazumi z afriškimi in azijskimi državami, tam se sekajo poti med Indijo, Kitajsko, Afriko in Evropo.
Za regijo Adria, ki pogosto ostaja na robu velikih globalnih tokov, partnerstvo z Dubajem pomeni dostop do trgov, ki so zunaj dosega tradicionalnih kanalov EU. Ne glede na to, ali gre za izvoz prehranskih izdelkov, zdravstvo, izobraževanje ali tehnologijo – Dubaj odpira vrata svetu zunaj Zahoda, ki vse hitreje raste in je vse manj odvisen od starih sil.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...