Ameriška obmejna mesta, ki se jim toži po Kanadi

Kanadski bojkot vsega ameriškega je v ZDA povzročil precej gospodarske škode. Število poletov iz Kanade v južno sosedo se je v primerjavi z lani znatno zmanjšalo, najnovejši podatki o ameriškem gospodarstvu pa opozarjajo na vsesplošen upad poletov Kanadčanov. 

A le malo krajev v ZDA je v slabšem položaju kot obmejna mesta v zvezni državi Washington, kjer so lokalna gospodarstva skoraj v celoti odvisna od strank na drugi strani meje. "Brez Kanade ne preživimo. Preprosto ne preživimo," je Ali Hayton, lastnica glavne trgovine z živili v washingtonskem Point Robertsu, dejala na okrogli mizi o krizni situaciji 24. aprila. 

Point Roberts leži okoli 30 kilometrov južno od Vancouvra, na koncu polotoka, ki ga seka 49. vzporednik in ločuje od preostale ZDA. Če nimate čolna ali letala, lahko do kraja dostopate izključno po kanadskem ozemlju. Številna podjetja v Point Robertsu so v lasti ameriško-kanadskih državljanov in oskrbujejo skoraj izključno ljudi, ki potujejo iz gosto naseljenih območij v Vancouvru. 

Zdaj se Kanadčani držijo zase in mesto se je posledično znašlo v gospodarski depresiji. Prodaja Haytonove trgovine se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 30 odstotkov, zaradi česar je že zmanjšala naročila zalog in znižala menjalni tečaj svoje trgovine, da bi tujce tako privabila nazaj. Pravi, da jo skrbi, da svojih 17 zaposlenih kljub temu ne bo zmogla obdržati na plačilni listi, obenem pa navaja, da 80 odstotkov njenega posla ustvarijo Kanadčani, ki trgovino obiščejo v poletnih mesecih. 

Ko si prebivalci Britanske Kolumbije ne morejo naročiti dostave v Kanado, lahko pošiljke preusmerijo v trgovine za prevzem paketov v bližini meje, nato pa se odpeljejo tja in jih prevzamejo. Point Roberts ima sicer manj kot 1.300 prebivalcev, kljub temu pa ima zaradi bližine Vancouvra več ponudnikov tovrstnih storitev. Eden od njih je že zaprl svoja vrata, potem ko je njegovo poslovanje v marcu upadlo za 75 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, saj se Kanadčani maščujejo zaradi načrtov, ki jih ima predsednik Donald Trump z njihovo državo. 

Razmere so slabše kot takrat, ko je bila meja zaprta zaradi pandemije covida, pravijo prebivalci – tokrat namreč ni vladnih posojil, domačini pa lahko svoj denar porabijo drugje. Tamra Hansen, prebivalka Kelowne v Britanski Kolumbiji z dvojnim državljanstvom, pravi, da se boji za prihodnost dveh restavracij, ki ju vodi v Point Robertsu. 

"To je kot rudarsko mesto," pravi. "In ko se rudnik zapre, kaj se nato zgodi s tem mestom?"

Še ena atrakcija Point Robertsa, muzej gumijastih račk, namreč, se seli tik čez mejo v mesto Tsawwassen. Vzrok sta upad turizma in dejstvo, da večina gumijastih račk, ki se prodajajo v trgovini s spominki, prihaja iz Kitajske in bi bile predmet ameriških carin, ki bi njihovo ceno več kot potrojile, kot pove solastnik muzeja Neil King. 

Dobrih 20 kilometrov vzhodno je v washingtonskem Blainu Peace Arch, 20-metrska struktura z železnimi vrati, ki simbolično označuje tretji najbolj prehodni mejni prehod med ZDA in Kanado. "Otroci skupne matere. Bratje bivajo skupaj v enotnosti. Naj se ta vrata nikoli ne zaprejo," preberemo v napisu. Vrata so odprta, vendar pa je kanadski promet proti jugu v prvih dveh tednih aprila v primerjavi z letom prej upadel za 52 odstotkov. 

Ta padec je izrazitejši od upada na prehodih, ki povezujejo dele province Ontario z Michiganom in New Yorkom. "Potovanje po zahodni obali je običajno veliko bolj odvisno od preudarka potnikov," je v e-pošti zapisala Laurie Trautman, direktorica Inštituta za raziskovanje mejne politike, raziskovalno-svetovalne skupine na univerzi Western Washington. "Zato je naša regija veliko bolj dovzetna za 'obmejni šok', kakršnemu smo bili priča med pandemijo covida in zdaj kot posledici napetosti v odnosih med Kanado in ZDA."

Lokalna podjetja popadajo, Mary Lou Steward, županija Blaina, pa ob tem pravi, da upad prihodkov od davka na  promet, ki drži pokonci mestni proračun, na kocko postavlja zaposlitve določenih občinskih uslužbencev. Eden od mestnih svetnikov je bil že odpuščen iz službe v trgovini s paketi, še dodaja. 

Jezni in ponosni Kanadčani ZDA bojkotirajo po Trumpovih večkratnih trditvah, da bi morala biti njihova država ena od ameriških zveznih držav, in po grožnjah, da bo ta cilj kot del svoje kampanje globalnih carin dosegel z »gospodarsko silo«. Velika tovarna za proizvodnjo avtomobilov v Ontariu je v začetku maja že zmanjšala število delovnih mest, kar je zanetilo zaskrbljenost zaradi morebitnih izgub delovnih mest po vsej Kanadi. 

Premier Britanske Kolumbije David Eby je Kanadčane odločno pozval, naj odpovejo potovanja v ZDA, kupujejo domače izdelke in Američanom dajo občutiti svojo odsotnost, da bodo ti razumeli, kako razjarjeni so, kot je marca dejal na tiskovni konferenci, kjer je napovedal predlog zakonodaje, ki bi mu dajala pooblastila za zaračunavanje pristojbin za tovornjake, ki skozi Kanado vozijo na Aljasko. 

Učinke bojkota so zaostrili tudi drugi dejavniki. Marca je kanadski premier Mark Carney ukinil davek na ogljik, potem ko je Washington svojega zvišal. To je zmanjšalo kakršenkoli dolgotrajen interes Kanadčanov, da bi se čez mejo vozili po poceni gorivo in se morda na poti ustavili še v kateri od trgovin. 

Alana Paterson za Bloomberg Businessweek

 

Medtem ko vse manjše število potrošnikov vpliva na obmejna mesta v Washingtonu, pa kanadske povračilne carine na ameriško blago škodo povzročajo na širšem območju, kot pravi Naomi Savin, tiskovna predstavnica senatorke Patty Murray. Washingtonsko gospodarstvo je med ameriškimi zveznimi državami eno najbolj odvisnih od trgovine, saj je 40 odstotkov tamkajšnjih delovnih mest vezanih na mednarodno trgovino. "Kot največja ameriška proizvajalka jabolk, borovnic, hmelja, hrušk in češenj ta zvezna država tvega, da bo izgubila pomembne izvozne trge v trgovinskih vojnah s partnerji, kot je Kanada," pravi Savin. 

Tiste razmeroma maloštevilne Kanadčane, ki se še naprej podajajo na jug – nekateri zaradi mlečnih izdelkov, ki so na voljo v trgovinah Edaleen v Blaineu ali trgovinah Tillamook iz Oregona – pa tepejo kanadske proticarine. "Večkrat se je že zgodilo, da so stranke nakupile za 200 dolarjev živil, na meji pa jim je kanadski mejni uradnik rekel: 'No, zapravili ste 200 dolarjev, nam pa zato dolgujete 50 dolarjev,'" pravi Hayton, lastnica supermarketa, in se pri tem sklicuje na 25-odstotno dajatev na določene ameriške izdelke. "Zato se vrnejo k nam in želijo vrniti vsa nakupljena živila."

Nekateri potencialni obiskovalci iz Kanade se potovanjem prav tako izogibajo zaradi novic o ameriških mejnih uradnikih, ki po ukrepih Trumpove administracije za urejanje stanja na mejah iz neznatnih razlogov zadržujejo potnike in preiskujejo njihove osebne naprave. 

Poslovnež Gurdeep Bains, znan kot Zeal, se je pred šestimi leti preselil v Blaine, prej pa je 15 let živel v Surreyju v Britanski Kolumbiji. Pravi, da je bila njegova družina žrtev poslabšanih odnosov med državama. Njegova hči igra v košarkarski ekipi v Surreyju, zaradi washingtonske registrske tablice na njegovem avtomobilu pa je njegova družina od domačinov že slišala, naj se vrnejo v ZDA. "Ljudi ne bi smelo biti strah voziti po cestah, v nobeni državi," pravi. 

V znak dobre volje je Brian Calder, čigar družina se je na območje Point Robertsa preselila leta 1890, izdelal nalepko za na odbijač, na kateri piše "Point Roberts iz Washingtona podpira Kanado!" Pravi, da jih je prodal 300. Februarja je Calder pisal Ebyju, premierju Britanske Kolumbije, in ga prosil za oprostitev od kanadskih povračilnih ukrepov. Otok Campobello ob vzhodni obali Kanade si je zaradi svoje podobno izrazite odvisnosti od ZDA zagotovil posebno izvzetje iz teh carin. Calder ni nikoli prejel odgovora od Ebyja, katerega urad se tudi na prošnjo Bloomberg Businessweeka za komentar ni odzval. 

Številni prebivalci Point Robertsa pravijo, da se počutijo odrinjene od državnih in okrožnih voditeljev, za katere pravijo, da v preteklih letih v njihovo skupnost niso vlagali. Kljub Trumpovim besedam o priključitvi Kanade bi nekateri domačini v ZDA raje videli prav nasprotno. "Veliko ljudi pravi: Zakaj Point Robertsa ne damo kar Kanadi?" pove Hayton. "Zdi se mi, da se večina ljudi v Point Robertsu v tej situaciji resnično počuti, da so jih pustili same."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar