Z novega mednarodnega letališča na albanski obali naj bi v nekaj tednih prva letala vzletela po regiji, kjer zet Donalda Trumpa načrtuje razkošno gradnjo za bogate turiste.
V zadnjih treh letih je skupina vlagateljev v nadgradnjo nekdanjega vojaškega vzletišča na letališču v Vlori, drugem največjem pristanišču v državi, vložila 170 milijonov dolarjev. Čarterske lete bodo na letališču zagnali to poletje, proti koncu leta pa naj bi bil na voljo celoten obseg komercialnih storitev, kot je dejal glavni izvršni direktor Valon Lluka.
"Letališče Vlora je strateška naložba za spodbujanje turizma v južni Albaniji," je dejal v pogovoru. "Služilo bo kot pomembno izhodišče na poti do albanske riviere in okoliških regij."
Cilj je, da Vlora olajša dostop do južnega odseka 500-kilometrske albanske obale, ki je pred kratkim postala magnet za turiste, saj jih mikajo nižje cene in pridih neznanega v primerjavi z bližnjo Grčijo ali Hrvaško.
Letališče je tudi del širših prizadevanj za preoblikovanje Vlore v vrhunsko turistično destinacijo. Z ladjo se lahko od tu popeljete na otok Sazan, kjer Jared Kushner, Trumpov zet, načrtuje razvoj luksuznega letovišča v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev.
Letališče, ki stoji le deset kilometrov od Vlore, bo zmanjšalo pritisk na letališče v Tirani, na katerem se je lani zvrstilo 10,7 milijona potnikov, kar je trikrat več kot pred pandemijo koronavirusa.
Vlada zaradi preobremenjenosti letališča v prestolnici naraščajoči promet zdaj usmerja v obalna mesta, kot je Vlora. Ta je že dolgo cenjena zaradi svojih naravnih lepot, vendar pa so bila ta desetletja večinoma skrita pred pogledi turistov, saj je bila izključena iz mednarodnega potovalnega omrežja.
Bloomberg
Tranzicija Albanije, ki je bila pod komunizmom desetletja izolirana od sveta, se je pospešila med dvanajstletnim obdobjem, ko je bil na oblasti premier Edi Rama. Ambiciozni turistični, avtocestni in energetski projekti so spodbudili gospodarstvo in dvignili življenjski standard. Kljub temu država ostaja ena od najrevnejših v Evropi, kar je privedlo do bega možganov, ki je v času Ramove oblasti njeno prebivalstvo oklestil za približno 20 odstotkov.
Vlada je 35-letno koncesijo za načrtovanje, gradnjo in delovanje letališča Vlora decembra 2019 podelila konzorciju, ki ga vodi Behgjet Pacolli, kosovsko-švicarski poslovnež, ki je bil manj kot dva meseca predsednik svoje domovine.
Turizem ključno prispeva h gospodarstvu države, k bruto domačemu proizvodu namreč kar približno 20 odstotkov. Po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem v industriji dela vsak peti Albanec.
Vlora je zdaj osrednja točka Ramove vizije preoblikovanja Albanije v evropsko turistično središče.
3,2-kilometrska vzletno-pristajalna steza bo lahko sprejela širokotrupna letala – vključno z boeingom 777 in airbusom A330 – zaradi česar je to eno redkih letališč v regiji, kjer bodo lahko upravljali promet na dolge razdalje. Začetna zmogljivost letališča je predvidena na dva milijona potnikov na leto, cilj pa je, da ta številka v enem desetletju zraste na deset milijonov.
Pogajanja z letalskimi prevozniki so v teku, kot je dejal Lluka, ki omenja tudi »močno zanimanje« večjih nizkocenovnih prevoznikov.
"Letališče pa ne bo usmerjeno le na vrhunec turistične sezone, marveč želi ustreči tudi obsežni albanski diaspori, saj skoraj četrtina albanskega prebivalstva živi zunaj domovine," je še dodal.
"To letališče je ogledalo naših ambicij," je med obiskom lokacije dejal Rama. "Naš cilj je, da celoten razvoj na otoku in v okolici ustvari močan magnet za Vloro in Albanijo."
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...