Takšna vrsta potovanja, ki združuje delo na daljavo in svobodo gibanja, je za marsikoga nova definicija razkošja: biti tam, kjer si želiš, in delati tisto, kar imaš rad – s signalom, a brez stresa.
Plovba z jadrnico od Grčije do Cipra se morda sliši kot izziv, rezerviran za izkušene mornarje, vendar z izkušenim skiperjem in dobro organizacijo to potovanje zlahka postane spoj avanture, oddiha in dela na daljavo. Tako sva midve, brez natančnega datuma povratka, a z računalnikoma in stabilno internetno povezavo, v 30 dneh prepluli 610 navtičnih milj in obiskali 10 sredozemskih otokov.
Okviren načrt je obstajal – na poti do Limassola obiskati nekaj destinacij zunaj glavnih turističnih poti, o katerih sva dolgo sanjali – vendar nisva želeli "slepo" slediti začrtani poti. To je bila morda tudi najboljša odločitev, ki sva jo sprejeli. Kajti kadar o poti odločata veter in razpoloženje, je najboljši načrt tisti, ki ga je mogoče zlahka spremeniti.
Priprava in odhod
Na pot sva se podali sredi septembra, v času, ko se gneča umiri, vreme pa ostaja lepo in stabilno. Izhodiščna točka je bila marina v Lavriu, 60 kilometrov južno od Aten, z neposrednim izhodom na Egejsko morje in dobro opremljena z vsem potrebnim za pripravo na dolgo potovanje, s trgovinami z opremo, mini marketi in servisnimi storitvami, poleg tega pa služi tudi kot odlična čarterska baza. Cena najema jadrnice dolžine 49 čevljev (14,9 metra) s tremi kabinami, dvema kopalnicama in salonom, kot je bila najina, se giblje od 2.500 do 4 tisoč evrov na teden, odvisno od sezone, letnika izdelave in dodatne opreme.
Tamara Kostić
Za najem profesionalnega skiperja je treba odšteti približno 150 evrov na dan, vključno z obroki in ločeno kabino. Skiperje je mogoče najti prek specializiranih platform, kot sta Crewbay in Find a Crew, vendar so priporočila dragocena – še zlasti če vam je pomembno, da pozna lokalne marine, skrite zalive, grški jezik in ritem otokov.
Spremenljiv veter, prilagodljiva pot
Najina pot se je začela proti otoku Kea, dovolj oddaljenemu od celine, da je dal občutek odhoda, a še vedno dovolj blizu za postopno in gladko prilagajanje ritmu morja. Kythnos, majhen, a očarljiv otok, naju je pričakal z najlepšim sončnim zahodom, a tudi s severnim vetrom. Tako je prvotni načrt, da plujeva proti Serifosu in Sifnosu, nato naprej do Milosa in Folegandrosa, postal negotov, zato sva kurz prilagodili proti Syrosu in odprli vrata povsem drugačni pokrajini. Takšna improvizacija pri plovbi ni izjema, saj je lahko Egejsko morje nepredvidljivo, zlasti v poletnih mesecih, ko piha meltemi.
Na Syrosu sva preživeli nekaj dni, zasidrani v dobro zaščitenem zalivu in marini Foinikas. Ta otok ni pogost gost turističnih brošur, a njegovo bogato kulturno izročilo, naravne lepote in raznolike plaže ga uvrščajo med najbolje varovane grške skrivnosti. Ermoupoli, upravno in pomorsko središče Kikladov, je živahna prestolnica neoklasicistične arhitekture. Dovolj je, da se sprehodite po tlakovanih ulicah med elegantnimi stavbami in končate v taverni s komaj nekaj mizami tik ob morju – in že vas osvoji šarm tega mesta.
Depositphotos
Kako je videti delo z jadrnice
Med plovbo med zalivi in otoki sva uspešno sledili poslovnim obveznostim, sodelovali na spletnih sestankih, delali in – kar je najpomembnejše – ohranili ritem, ki ni bil izčrpavajoč. Na najini jadrnici Le Momon sva imeli vse, kar sva potrebovali: dober wi-fi, zahvaljujoč usmerjevalniku in lokalni SIM-kartici (27 evrov za mesec dni neomejenega interneta) ter dovolj tišine za koncentracijo. Izvesti klic na Zoomu na krovu in nato skočiti v morje, se je izkazalo za nepričakovano dobro kombinacijo. Ni čudno, da tak način potovanja, ki združuje svobodo in preprostost, postaja vse bolj priljubljen med digitalnimi nomaditer da je tudi kot sodoben odgovor na izgorelost. Za številne je to nova definicija razkošja: biti tam, kjer si želiš, in delati tisto, kar imaš rad – s signalom, a brez stresa.
Dobra privezna mesta, manj ljudi, nižje cene
Pot naju je vodila naprej na Amorgos, otok, kjer se nebo spušča nizko in kjer so vonji zelišč intenzivnejši, morje pa ima tisto neresnično modro barvo, ki se za vedno vtisne v spomin. Prav tak je bil – in nič naključno – idealna kulisa za kultni film Luca Bessona Velikika modrina. Astypalea – v obliki metulja in nekoliko geografsko izolirana – je prinesla drugačen ritem in šarm neokrnjene Grčije. Vzpon do starega mesteca, z vetrnicami v daljavi in belimi hišami, ki se terasasto spuščajo proti morju, je bil kot povratek v neki drugi, počasnejši in tišji čas. Tu sva odkrili tudi odlično lokalno kulinariko – preproste krožnike polnega okusa, sveže ujete ribe in tradicionalne sladice. To je bil kraj, kjer se je jedlo počasi, uživalo dolgo in molčalo z nasmehom.
Depositphotos
Konec septembra in v začetku oktobra Kikladi in Dodekanezi delujejo počasneje in bolj intimno, v marinah ni gneče. Grška logistika je preprosta, a na nekaterih mestih slabše organizirana kot na Hrvaškem, zato ni pametno računati na vse, na kar ste navajeni. Ne boste povsod našli organiziranih marin – pogosto gre le za priveze na pomolu z osnovno infrastrukturo, a z veliko lokalnega šarma, kjer plačate samo za porabljeno elektriko in vodo. Cene se sicer gibljejo od simboličnih 20 do 30 evrov ter vse do 130 evrov v večjih marinah in v visoki sezoni. Prihranki so mogoči, če se sidrate zunaj marin, kar je pogosto tudi najlepša možnost – plavanje neposredno z ladje, mir in večerja pod zvezdami. Cena goriva je odvisna od tega, koliko preplujete, kdaj in koliko jadrate, a običajno je en rezervoar (300 evrov) dovolj za en teden. Največ sva zapravili za dobro hrano v lokalnih tavernah in restavracijah, kakovostne priveze in logistiko – in niti za trenutek nisva obžalovali.
Okvare se dogajajo, a jih je mogoče zlahka rešiti
Kalymnos, nekoč znan po lovcih na spužve, danes pa raj za plezalce, je bil najina naslednja '’postaja'’, nato pa še Halki in Symi, bisera Dodekaneza, ter Rodos, kjer naju je pričakala nova, sodobna marina z odlično infrastrukturo in restavracijami v neposredni bližini. Na vsakem grškem otoku je mogoče najeti motor ali avto, vendar je število vozil med visoko sezono lahko omejeno, zato je priporočljiva rezervacija. Cena skuterja je približno 25 evrov na dan, avtomobila pa okoli 40 do 50 evrov, odvisno od otoka, števila dni in tudi pogajalskih sposobnosti.
Depositphotos
Kot navigacijski in kulturni vodnik sva uporabljali knjigo Greek Waters Pilot Roda in Lucinde Heikell (založba Imray), nepogrešljivo čtivo, katerega zemljevidi, opisi in praktični nasveti so koristni do zadnje podrobnosti. Posodobljena in z uporabnimi informacijami je tudi spletna stran Navily. Poleg tega aplikaciji Windy in Windfinder ponujata natančne dnevne vremenske napovedi in zanesljivost pri načrtovanju.
Varnost na jadrnici se razume sama po sebi, jadrnica pa je opremljena z vsem potrebnim za primer nesreč, kot so radijska postaja, reševalni jopiči, signalne rakete ... Okvare so redke, a mogoče. V marinah in pristaniščih lahko vedno dobite informacije o lokalnih serviserjih ter trgovinah z opremo in rezervnimi deli. Večina težav se reši hitro in učinkovito, vendar lahko zunaj sezone traja, preden pridejo mojstri.
Zadnja grška postaja pred odprtim morjem
Plovba z Rodosa do Kasteloriza na skrajnem jugovzhodu Grčije traja nekaj več kot osem ur. Ta avtentični otok s pisanimi fasadami, ki spominja na filmski prizor, je oddaljen le nekaj kilometrov od turške obale, hkrati pa je tudi izstopna točka iz schengenskega območja in obvezna postaja za vse, ki potujejo proti Cipru, Turčiji ali Libanonu. Majhen, a funkcionalen pomol ponuja nekaj privezov, sproščeno vzdušje in presenetljivo dobre restavracije, polne turistov tudi zunaj sezone. Na otoku se opravijo tudi carinske formalnosti – mejna kontrola in papirologija – ob srečanju z nekoliko arhaičnim administrativnim ritmom, ki vas še bolj uvede v logiko morja.
Depositphotos
Skoraj 30-urna plovba do Limassola, brez postankov, skozi noč in dober del naslednjega dne, je bila vrhunec te poti – dolga, mirna in dovolj tiha, da sva lahko zbirali vtise. Veter je bil ugoden, morje mirno, dežurstva na krovu pa natančno dogovorjena. Pristanek v Limassolu pa je prinese kontrast: moderno marino, steklo in beton, a tudi učinkovit sprejem, za katerega so potrebni potni listi in dokumentacija plovila. Celoten postopek traja približno eno uro, ob prijazni, a formalni kontroli.
Za koga je tako potovanje?
Če ste že jadrali po Jadranu, grških Sporadih ali Jonskih otokih, se pot do Cipra ponuja kot logičen in vznemirljiv naslednji korak: povezuje otoke, do katerih trajekti redko vozijo, razkriva pristno lokalno kulturo ter skrite zalive, kjer ste pogosto edina jadrnica na obzorju. Hkrati vključuje daljše prehode, ki preizkusijo iznajdljivost, zbranost in sposobnost prilagajanja. To niso klasične počitnice s petimi zvezdicami, a njihova resnična vrednost je v občutku svobode ter dneh brez naglice in stresa. Za poslovneže, vajene načrtovati vsako minuto, je to lahko izkušnja, ki spremeni pogled na svet, pa tudi redek poziv k predaji – vetru, valovom in trenutku.
.webp){kind=icon}
