Novi kralji cest v regiji Adria prihajajo iz Kitajske

Številke o kitajskih avtomobilih, ki prihajajo na trge v regiji, bi lahko bile napoved nečesa, kar je bilo še pred časom skoraj nepredstavljivo – množične prisotnosti proizvajalcev vozil iz te azijske države na teh območjih. Kitajski modeli, ki so bili nekoč tarča kritik zaradi nezadostne kakovosti in pomanjkljivega dizajna, danes prinašajo privlačno kombinacijo konkurenčnih cen, napredne tehnologije in cenovno dostopne elektrifikacije, s čimer postavljajo nove standarde na trgih, na katerih tradicionalno prevladujejo evropske, japonske in južnokorejske znamke. 

Kitajska je postala najpomembnejša konkurenca ameriški in evropski avtomobilski industriji, medtem ko številni zahodni proizvajalci iščejo rešitve za povečanje prodaje, zniževanje stroškov in prenovo zastarelih poslovnih modelov. Hkrati so carine, ki jih je letos uvedel ameriški predsednik Donald Trump, postale nov izziv za svetovni avtomobilski sektor, saj so zaradi nepredvidljivih trgovinskih politik povzročile negotovost in previdnost na mednarodnih trgih. 

Čeprav se v Evropski uniji zavedajo, da je tekma na področju električnih vozil (EV) že izgubljena – saj se s kitajcem ne more več kosati niti ameriški tesla –, bi morali biti evropski proizvajalci zaskrbljeni tudi zaradi preostalih segmentov trga. Kitajski hibridi namreč postajajo vse bolj priljubljeni, zanje pa ne veljajo prej odobrene uvozne carine na kitajska električna vozila, s katerimi se EU poskuša zaščititi. 

Česar tradicionalni avtomobilski proizvajalci vztrajno nočejo sprejeti, pa je dejstvo, kaj je za večino kupcev najpomembnejši dejavnik ob nakupu vozila – cena oziroma vrednost, ki jo dobijo za svoj denar. Kitajski proizvajalci so prav na tem področju v zadnjih nekaj letih dosegli mojstrstvo in zdaj žanjejo tržne uspehe, kar se kaže že tudi v regiji Adria. 

Блумберг

 

Najbolj dramatična rast prodaje na Hrvaškem 

Skok prodaje kitajskih avtomobilov na Hrvaškem v zelo kratkem času je impresiven. Pred zgolj tremi leti je bilo v celotni državi prodanih le 13 vozil kitajskih proizvajalcev, že lani pa je ta številka presegla 3.600. 

"Verjamemo, da bo tržni delež kitajskih vozil na hrvaškem trgu zelo kmalu dosegel deset odstotkov celotne prodaje. V trenutnih okvirih bi to pomenilo približno šest tisoč vozil," poudarja Goran Banđen, vodja programa uvoza pri podjetju Auto Hrvatska, ki zastopa več kitajskih avtomobilskih znamk. 

Najprepoznavnejša znamka na hrvaškem trgu je MG Motor, ki je osvojila kupce s svojim SUV-modelom ZS. S ceno 18.490 evrov so povsem zasenčili konkurenco, ki za ta znesek v tem razredu preprosto ne ponuja ničesar primerljivega – kaj šele, če upoštevamo raven opreme. Prodali so jih približno 3.300, trenutno pa je v ponudbi prenovljeni model, ki je opazno dražji, a tudi občutno naprednejši po zasnovi in opremljenosti. 

Na drugem mestu je Geely s približno 900 prodanimi vozili, med katerimi je pri kupcih najbolj priljubljen njihov SUV-model Coolray s ceno 24.300 evrov. 

Prisoten je tudi Dongfeng s svojima podznamkama Seres in Forthing, ki prav tako hitro širita svojo prisotnost. Popolnoma električni seres, ki se bo kmalu preimenoval v aito, meri na višji, bolj luksuzen tržni segment, medtem ko forthing z zanesljivimi bencinskimi motorji znamke Mitsubishi cenovno meri na širši krog kupcev. Njihov najbolje prodajani model je SUV T5 Evo, ki je v svoji drugi izdaji za hrvaški trg pridobil približno za dva tisoč evrov dodatne opreme, pri čemer je cena ostala nespremenjena – 30 tisoč evrov. Pred kratkim je prispel tudi mali mestni električni model dongfeng box. 

Najodmevnejše ime kitajske avtomobilske industrije na svetovni ravni, BYD, je na Hrvaško uradno vstopilo šele pred nekaj tedni. Čeprav so cene štirih modelov, ki jih ponujajo, precej visoke, so že prodali 41 vozil. 

Hrvaški avtomobilski trg je še vedno precej tradicionalen, saj so električna vozila lani zajemala le tri odstotke od skupno 65 tisoč prodanih avtomobilov. Glede na številke in dogajanje v prodajnih salonih pa lahko pričakujemo, da bodo kitajski modeli v prihodnje precej resneje posegli v tržni delež hibridov in vozil s klasičnimi motorji. 

Блумберг

 

Kako se spreminja odnos potrošnikov v regiji 

Glavna zadržka kupcev na Hrvaškem (in drugod) glede kitajskih avtomobilov sta kakovost in dostopnost servisov oziroma rezervnih delov. 

Ko gre za kakovost, modeli, razstavljeni v prodajnih salonih v državi, vsekakor vzbujajo zaupanje, vendar bo moralo preteči še nekaj let, da se bo izkazala njihova dolgoročna zanesljivost. Vsekakor lahko omenimo, da nekateri modeli uporabljajo preverjeno mehaniko uveljavljenih proizvajalcev, kar pomembno zmanjšuje tveganje za okvare, poleg tega pa proizvajalci ponujajo tudi pet- do sedemletno garancijo. 

Tudi kar zadeva servisiranje in rezervne dele, ni razloga za pretirano skepso. Blagovne znamke Dongfenga – Seres (električna vozila), Forthing (bencinski modeli) in DFSK (gospodarska električna vozila) – prodaja in servisira podjetje Auto Hrvatska, ki ima že 70-letno tradicijo, kar v veliki meri odpravlja pomisleke o dobavljivosti delov in vzdrževanja. Približno 75 odstotkov rezervnih delov za vozila znamke Forthing imajo na zalogi, kar pomeni, da je mogoče žaromet, odbijač ali pokrov motorja dobiti takoj. Glavno skladišče za distribucijo delov je na Nizozemskem, od koder pa je preostale dele mogoče hitro dobaviti. 

MG Motor zastopa podjetje Grand Automotive Adriatic, ki ima svoje osrednje skladišče rezervnih delov še bližje – v Novem mestu v Sloveniji, od koder vse naročeno prispe v nekaj dneh. 

Hrvaške potrošnike dodatno ščiti tudi EU, in sicer prek direktive o okoljsko ustrezni zasnovi (Ecodesign), ki določa, kako dolgo morajo proizvajalci oziroma serviserji zagotavljati rezervne dele za vozila. Industrijski standard v Evropi je deset let, zato znotraj tega obdobja ni razloga za skrb. 

Podobno previden odnos do kitajskih avtomobilov lahko zasledimo tudi v Bosni in Hercegovini, kjer so se vozila iz Kitajske prvič množično pojavila pred skoraj dvema desetletjema, ko so lokalni uvozniki ponujali poceni in napol dokončana vozila neznanih znamk, ki so šele vstopale na trg. Prvi kitajski avtomobili so bili zelo cenovno dostopni, kar je bila njihova glavna prednost pri vstopu na revni trg, kjer prevladujejo rabljena nemška vozila. 

Admir Hekalo, direktor podjetja Nikola d. o. o., enega od zastopnikov in uvoznikov kitajskih avtomobilov (blagovnih znamk Cenntro in Xpeng), je za Bloomberg Adria povedal, da lahko šele zdaj govorimo o obstoju trga za kitajska vozila v BiH – in to prav zaradi prihoda močnih znamk. "Avtomobili, ki so zdaj na voljo, so povsem nekaj drugega kot tisti prvi, ki so prišli. Zanimanje za nakup narašča. Ljudje ugotavljajo, da za manj denarja dobijo bistveno več, in vse več jih pravi, da ne želijo več drago plačevati evropskih znamk."

Cene se gibljejo med 29 tisoč KM (14.828,08 evra) in 140 tisoč KM (71.583,83 evra), odvisno od modela. Vozila po videzu močno spominjajo na priljubljene SUV-je, zaradi česar so tudi zelo iskana, obenem pa občutno cenejša od evropskih konkurentov. 

Блумберг

 

Hekalo pravi, da med modeli sicer obstajajo razlike, vendar niso bistvene. Skoraj vsa razpoložljiva vozila imajo bolj ali manj enak pogonski sklop z 1,5-litrskim turbo bencinskim motorjem, vsi so opremljeni s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom in pogonom zgolj na sprednji kolesi. V notranjosti prevladujejo kakovostni materiali in dobra izdelava, dodaja. 

Glede na trenutno stanje v evropski avtomobilski industriji Hekalo meni, da je zdaj idealen trenutek za nakup kitajskega avtomobila. "Cene so več kot sprejemljive. Številni se bojijo servisa in dobavljivosti delov, vendar je to danes zelo dobro urejeno. Na nekatere dele se čaka celo manj kot pri evropskih avtomobilih. Zdaj lahko za dostojno ceno dobite zelo dober avtomobil."

Milan Jerinkić, generalni direktor Auto kuće Alfa iz Subotice – ki poleg prodaje modelov znamk Mazda in Kia od junija lani prodaja tudi vozila kitajske znamke Chery – ocenjuje sodelovanje s to znamko kot odlično v vseh pogledih. 

"Ni nikakršnih težav ne s servisiranjem ne z rezervnimi deli. Vozila so tehnično in tehnološko (digitalno) najbolj napredna na našem trgu, na ravni premijskih znamk, njihova cena pa je zelo sprejemljiva za srbske kupce novih vozil. Mislim, da bomo letos v Srbiji presegli mejo tisoč prodanih vozil znamke Chery," ocenjuje Jerinkić. 

Po njegovih besedah nekateri kupci v Srbiji še vedno dvomijo o kakovosti kitajskih vozil, vendar se dvom hitro razblini – še zlasti pri mlajši in srednji generaciji. »Na splošno lahko rečem, da so kitajska vozila zelo kakovostna, njihova cena pa še boljša glede na to, kar ponujajo – podobno kot je bilo z znamkama Hyundai in Kia pred približno 20 leti.« 

Pričakuje, da bo prodaja kitajskih avtomobilov na srbskem trgu v prihodnje občutno rasla, medtem ko bodo preostale znamke stagnirale ali rahlo upadle – z izjemo morda nemških premijskih proizvajalcev, ki bi lahko zabeležili rahel porast. 

"Rekel bi, da smo priča začetku vala kitajskih avtomobilov na srbskem trgu. Trenutno je pri nas prisotnih že okoli deset kitajskih znamk, v prihodnje pričakujemo še nekaj novih. Z vidika srbskega kupca je zdaj zagotovo pravi čas za nakup avtomobila kitajske izdelave," sklene Jerinkić. 

Generalni sekretar Srbske zveze uvoznikov vozil in delov Boris Ćorović pa meni, da Srbija ni pod »udarom« Kitajcev, temveč da gre za hitro in vse bolj razširjeno širitev ponudbe, ki sledi svetovnim trendom – zlasti na področju elektrifikacije in novih tehnologij. 

"Kar zadeva članice Srbske zveze uvoznikov vozil in delov – šest podjetij uvaža in zastopa kitajske znamke, vendar so na srbskem trgu prisotna tudi druga podjetja, to so uvozniki, ki za zdaj še niso člani Zveze," pojasnjuje Ćorović. 

Podobno pravijo uvozniki kitajskih vozil v Severni Makedoniji – zanje naj bi bili zagotovljeni pooblaščeni serviserji ter široka partnerska servisna mreža. Po njihovih besedah je običajni dobavni rok za želeni model od 16 do 20 tednov. 

V Beogradu predstavljenih 20 novih znamk, napovedana tovarna električnih vozil 

Čeprav rast prodaje ni tako izrazita kot na Hrvaškem, se zdi, da se situacija s kitajskimi avtomobili v Srbiji začenja zares razvijati. Lani je bilo v državi skupaj prodanih 27.862 novih osebnih avtomobilov, od tega približno pet odstotkov kitajskih znamk, kot navaja Ćorović. 

"Za leto 2025 so za zdaj na voljo podatki za prvi kvartal, do 31. marca. V tem obdobju je bilo v Srbijo uvoženih 6.053 novih osebnih avtomobilov, delež kitajskih znamk pa znova znaša okoli pet odstotkov." 

Pomembno je poudariti, dodaja sogovornik, da je je bil konec marca letos v Beogradu Mednarodni avtomobilski sejem, na katerem je bilo predstavljenih približno 20 novih kitajskih znamk. Zato meni, da je realno pričakovati rahlo povečanje tržnega deleža kitajskih proizvajalcev v preostanku leta. 

Med znamkami, ki so na srbskem trgu prisotne že nekaj časa – poleg že omenjenega Cherija – so tudi Lynk & Co, MG Motor, Great Wall, Geely … Na sejmu so poleg najpopularnejšega BYD (ki je uradno prišel v državo in napovedal odprtje prvega salona v začetku julija v Beogradu) sodelovali še Dongfeng, Farizon, KGM (nekdanji SsangYong), BAIC, SWM, JAC, Cenntro, Avantier, Seres, JMEV, Foton Motors, Dayun, BAW in drugi. 

"Perspektiva kitajskih avtomobilov na našem trgu je vsekakor resna in realna. Njihova prisotnost na sejmu je morda celo najboljša ilustracija, kako močno Kitajska vstopa v evropski in naš regionalni prostor. Pričakujemo dodatno diverzifikacijo avtomobilskega trga v Srbiji, končni uporabnik pa bo največ pridobil z večjo ponudbo, boljšo opremljenostjo in dostopnejšimi cenami. Ključno je, da vsi proizvajalci, ne glede na poreklo, izpolnjujejo standarde kakovosti, varnosti in poprodajne podpore," meni generalni sekretar Srbske zveze uvoznikov vozil in delov. 

Блумберг

 

Nekatera podjetja bi v bližnji prihodnosti lahko zagnala tudi proizvodnjo v Srbiji. Mediji so že poročali, da bo podjetje JMEV to poletje začelo gradnjo tovarne v Sremski Mitrovici, začetek proizvodnje pa je predviden za prihodnje leto. Vrednost naložbe javno ni natančno določena, saj je odvisna od tega, ali bo v obratu letno proizvedenih tri tisoč ali pet tisoč električnih vozil. Na poizvedbo Bloomberga Adria o podrobnostih projekta pri JMEV do zaključka pisanja članka niso podali dodatnih informacij. 

Predstavniki vrha srbske države so se prav tako pogovarjali z vodstvi drugih kitajskih podjetij, kot sta Geely in SAIC Motor (pod katerega spada tudi znamka MG Motor), da bi v državo privabili podobne investicije. 

Takšni napori ne presenečajo, saj so skupne naložbe iz azijske države v Srbijo v zadnjih letih občutno narasle. Zadnji uradni podatki kažejo, da je med sto najbolj dobičkonosnimi podjetji v Srbiji deset takšnih, ki so v kitajski lasti – med njimi tudi dva proizvajalca avtomobilskih komponent: Minth Automotive Europe in Johnson Electric. 

Proizvodnja morda tudi v Sloveniji? 

V zadnjem času je več kitajskih podjetij že vstopilo ali napovedalo vstop na slovenski trg, pozornost javnosti pa pritegujejo tudi špekulacije glede dogajanja v tovarni Revoz (v lasti francoskega Renaulta) v Novem mestu. Neuradne informacije nakazujejo, da naj bi se na tej lokaciji – poleg novega električnega twinga – začela tudi proizvodnja še neimenovanega, domnevno kompaktnega modela znamke Geely. Renault je, spomnimo, sklenil strateško partnerstvo s podjetjem Geely, serijska proizvodnja omenjenega twinga pa naj bi stekla proti koncu letošnjega leta. 

V povezavi s sodelovanjem s Kitajci je direktor Revoza Jože Bele za Bloomberg Adria marca povedal, da je Renault na Kitajskem ustanovil »razvojno podjetje in sodeluje z različnimi proizvajalci«, na vprašanje, ali bi bili v isti tovarni sposobni proizvajati tudi kitajske avtomobile, pa je odgovoril: »Tehnično gledano, smo v tovarni sposobni proizvajati tudi kitajske avtomobile. Vendar se nam to trenutno ne zdi realna možnost. Vseeno pozdravljam in podpiram pogovore med slovensko vlado in kitajskimi znamkami, saj menim, da gre za veliko priložnost za slovenske dobavitelje.« 

Kar zadeva prodajo kitajskih vozil, je treba poudariti, da je tudi v Sloveniji prisotnih več zastopnikov njihovih proizvajalcev. 

Tako je podjetje Plan-net uvoznik vozil znamk Dongfeng in Maxus za trge Slovenije, Bosne in Hercegovine, samooklicanega Kosova, Črne gore in Albanije. Od maja letos zastopajo še eno znamko – BAIC. 

Generalni direktor Plan-neta Marko Femc je že prej povedal, da je bil Dongfeng eden od prvih kitajskih proizvajalcev, ki je Evropo prepoznal kot strateški trg. Zato so z njimi pred dvema letoma sklenili zastopniško pogodbo, za letos pa pričakujejo najmanj dvomestno rast prodaje v primerjavi z letom 2024. Poleg širjenja modelne palete znotraj koncerna Dongfeng je Femc konec prejšnjega leta kot enega od ciljev podjetja omenil tudi prihod dodatnih kitajskih proizvajalcev na slovenski trg. V tej luči je sogovornik takrat potrdil, da bo v Slovenijo prišel tudi BYD, vendar pri tem ne bo sodeloval Plan-net kot zastopnik. 

Блумберг

 

Kot ključni prodajni model podjetja Plan-net je navedel kompaktni model dongfeng box, ki je cenovno zelo konkurenčen. Cena vozila z državno subvencijo znaša 17 tisoč evrov za fizične osebe in 13 tisoč evrov za pravne osebe. 

"Čez dve leti bo imel Dongfeng na trgu verjetno tudi avtonomna vozila, vključno z malim "boxom". To bo popolnoma nova kategorija, saj bo kupec lahko vozilo uporabljal kot storitev. Kot vidite, je elektrifikacija pogona le en vidik te spremembe paradigme osebne mobilnosti – prihajajo še številni drugi," je napovedal. 

Novi igralec z Daljnega vzhoda, ki je na slovenski trg vstopil v začetku maja, je tudi Leapmotor. Prodajo in zastopstvo je prevzel Emil Frey, ena vodilnih avtomobilskih skupin v Sloveniji, s čimer so nadgradili obstoječe partnerstvo z avtomobilskim koncernom Stellantis in razširili svoj portfelj, v okviru katerega trenutno zastopajo 12 avtomobilskih znamk in tri znamke gospodarskih vozil. 

V prodajni ponudbi bosta za začetek na voljo dva modela: leapmotor T03 in leapmotor C10. Prvi je kompaktno mestno električno vozilo s petimi vrati, drugi pa električni SUV iz segmenta D. 

Direktor podjetja Emil Frey v Sloveniji Jožko Tomšič je poudaril, da se njun vstop na trg časovno ujema z naraščajočim zanimanjem za električno mobilnost, saj se je prodaja na celotnem trgu povečala za 48,03 odstotka v primerjavi z lani, medtem ko je rast prodaje za fizične osebe znašala 38,43 odstotka, kar je po njegovih besedah odlično izhodišče za lansiranje znamke Leapmotor. "S prodajo okoli 50 vozil pričakujemo, da bomo dosegli približno enoodstoten tržni delež na trgu električnih vozil," je napovedal. 

Neuradnih informacij o morebitnih pogovorih z BYD pri podjetju Emil Frey niso komentirali.

Na trgu pa je tudi MG Motor Slovenija, zastopnik znamke MG Motor, ki letos načrtuje prodajo od 800 do 850 vozili ter meri na tržni delež od 1,5 do 1,6 odstotka. Ob tem poudarjajo, da ostaja ključni poudarek na elektrificiranih pogonih – ponujajo povsem električna vozila, plug-in hibride ter klasične hibride. Poleg tega aktivno razvijajo sodelovanje z azijskimi znamkami, med katerimi so Omoda & Jaecoo, Chery in Vinfast, obenem pa so v naprednih pogovorih še s štirimi avtomobilskimi znamkami, katerih imen ne razkrivajo. 

Trgo ABC, trgovec in zastopnik vozil znamke Geely v Sloveniji, do zaključka pisanja članka na vprašanja Bloomberga Adria ni odgovoril. 

Počasen začetek leta 2025 v BiH 

Podatki Uprave za indirektno obdavčenje BiH kažejo, da je bilo v letu 2024 skupno uvoženih 364 kitajskih vozil, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej, ko so jih uvozili 191. Zanimivo je, da je bilo med lanskoletnimi 364 vozili 294 novih, kar kaže na večje povpraševanje po sodobnejših, pogosto električnih ali hibridnih modelih. 

V prvem četrtletju 2025 pa je bilo uvoženih 39 kitajskih vozil – od tega 19 novih, 20 pa rabljenih – kar pomeni, da bi moral preostanek leta prinesti precej višje številke, če bi želeli ujeti lansko raven in če naj bi kitajske znamke še naprej krepile svoj položaj na trgu BiH. 

Po dostopnih podatkih so v državi štirje glavni uvozniki kitajskih avtomobilov, med znamkami pa so trenutno prisotni: Geely, Chery, MG, Dongfeng (Forthing), BYD, Lynk & Co, XPENG, Cenntro, M-Hero, Farizon in Voyah. 

Najboljši Geelyjev salon na svetu je – v Severni Makedoniji 

Tudi v Severni Makedoniji se postopoma spreminja odnos kupcev do avtomobilov iz Kitajske. Po podatkih Carinske uprave Severne Makedonije je bilo od začetka leta do vključno 30. aprila skupno uvoženih 259 vozil iz Kitajske, v primerjavi s 167 v enakem obdobju leta 2024. Zadovoljni z lanskoletno prodajo domači uvozniki kitajskih znamk pričakujejo, da se bo število prodanih vozil do konca tega leta vsaj podvojilo. 

Po podatkih makedonske carine sta najbolje prodajani znamki Dongfeng in Fengon, ki ju uvaža podjetje Abc brothers iz Skopja, zastopnik kitajskega proizvajalca DFSF. Med priljubljenimi so tudi vozila znamke Chery, ki jih uvaža Grand Auto, ter vozila Geely, katerih zastopnik je v državi podjetje Delfino Mobility Group. Njihov salon z modeli Geely je v Skopju, nedavno pa so prejeli priznanje za najboljši Geelyjev avtomobilski salon na svetu v letu 2024. 

Direktor znamk Geelyja Sašo Kočov je priznanje prevzel v Hangzhouju (Kitajska), v pogovoru za Bloomberg Businessweek Adria pa izpostavil, da je odlično razmerje med ceno in opremo glavni razlog, zakaj bi se kupci morali odločiti za kitajsko vozilo. 

"Geely združuje evropsko tehnologijo in odlično razmerje med ceno in kakovostjo."

Блумберг

 

"Naša znamka Geely se lahko pohvali z visoko stopnjo integracije evropske tehnologije, ki smo jo pridobili z nakupom Volva. To pomeni, da kupci prejmejo najsodobnejšo varnostno tehnologijo, visoko raven avtomatizacije in največjo vrednost za svoj denar," poudarja Kočov. 

In kakšen je občutek za volanom? 

Geely je pred kratkim začel prodajati tudi model starray, ki ga Kočov osebno vozi, zato je z nami delil vtise s cestnega odseka Skopje–Ohrid, enega najzahtevnejših v državi. 

Vožnja po avtocesti, kot pravi, poteka "gladko kot po maslu". Vozilo je zaradi svoje velikosti stabilno, pri hitrosti 120 do 130 kilometrov na uro pa motor ni glasen, ne deluje naporno in ima dovolj moči – še zlasti če je aktiviran športni način vožnje. 

Kar zadeva slabše odseke ceste, ki jih je na tej trasi precej, Kočov pravi, da ima avtomobil odlično amortizacijo in da se tresljaji ne prenašajo v potniško kabino. 

Največji izziv je gorski prelaz Straža. Kočov izpostavlja, da je želel preveriti, kako se vozilo obnese v ovinkih in pri vzponih. "Vklopil sem športni način, ker je takrat odzivnejši in menjalnik deluje hitreje. Vozilo se ni mučilo, pospešuje brez težav in med dvema ovinkoma doseže hitrost od 70 do 80 kilometrov na uro," pojasnjuje. 

Glede porabe goriva pravi, da je bila povprečna poraba 6,8 litra na sto kilometrov do Ohrida. 

Bosansko-hercegovska novinarka Zvezdana Stojaković, dolgoletna navdušenka nad avtomobili, je imela priložnost preizkusiti dva modela kitajskega proizvajalca Chery – tiggo 8 in FX – ter osebno preveriti razširjene predsodke o kitajski avtomobilski industriji. Priznava, da je bila sprva precej skeptična, a obenem pravi, da se je njen pogled začel spreminjati že po prvih prevoženih kilometrih modela FX. 

»Vozilo je videti športno, a v resnici gre za kompakten družinski SUV, idealen tako za mestno kot za podeželsko vožnjo. Sedeži so izjemno udobni, primerljivi s tistimi v Mercedesovem razredu A, zelo pa sta me presenetili tudi vodljivost in stabilnost na cesti – celo v dežju in snegu,« poudarja Stojaković. 

Model FX, ki ga je vozila, je bil opremljen z varnostnimi sistemi, ki – kot pravi – vlivajo dodatno zaupanje v vožnjo: opozorilo na čelno trčenje, samodejno zaviranje v sili, pomoč pri ohranjanju voznega pasu ter klasični tempomat. "Kot mama postavljam varnost na prvo mesto. Z vsemi temi sistemi sem se počutila povsem varno, ko sta bila na zadnjih sedežih moja sinova."

Izpostavlja, da jo je najbolj presenetila prav kakovost izdelave, o kateri je sprva precej dvomila. "Notranjost je vrhunsko izdelana – mehki materiali, natančna končna obdelava, brez škripanja ali razpok ... Takšna kakovost izdelave nikakor ne zaostaja za evropsko konkurenco."

Čeprav gre za bencinski motor s turbopolnilnikom, se je povprečna poraba gibala med sedmimi in osmimi litri na sto kilometrov. "Pričakovala sem več kot deset litrov, a ker je model lahek, je bila poraba nižja. Ko pogledate, kaj vse ponuja za svojo ceno – tehnologija, dizajn, udobje – pa je to res odlična vrednost za ta denar."

Блумберг

 

Kar zadeva reakcije okolice in predsodke, pravi, da so bile – kot je pričakovala – različne: "Bilo je tudi nekaj posmehljivih komentarjev, kot je, kaj pa boš s kitajcem. A ko so se usedli v avto ali ga videli v živo, je večina spremenila mnenje."

Dodaja, da z nestrpnostjo pričakuje testiranje še enega Cheryjevega modela – tigga 4, ki ga opisuje kot še bolj dostopnega, z robustnim in sodobnim videzom, odlično notranjostjo in še boljšo tehnologijo. 

V sodelovanju z Natašo Hadžispirkosko Stefanovo, Ivano Raonić, Mirom Soldićem in Alešem Kovačičem. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar