Konec prejšnjega leta je Gina pastorju med virtualnim klicem razodevala svoja najgloblja občutenja. Kopala je po svojih najtežjih spominih – na razpade zvez, na otroške travme, na odnos z očetom, ki ga je bojevanje v vietnamski vojni spremenilo za vedno. Pastor je sedel, poslušal, zastavljal vprašanja in Gini potrpežljivo svetoval. Predlagal je, da si privošči kaj sproščujočega, morda kak dan v spa centru. "V bistvu mi je dal nekaj res dobrih nasvetov," pravi. "Kar presenečena sem bila."
Takšno razgaljanje duše ni bilo nekaj, kar je Gina pričakovala, ko se je prijavila na platformo Babel Audio, ki anonimne neznance povezuje v pogovore, jih posname in iz posnetkov ustvarja učne podatke za podjetja z umetno inteligenco. (Uslužbenci, ki so z nami delili svojo izkušnjo, so prosili za anonimnost, saj bi z razpravljanjem o svojem delu kršili pogoje platforme; Gina je psevdonim, pri drugih delavcih pa navajamo zgolj imena brez priimkov.)
Moški na Gininem zaslonu je dejal, da je pastor, a ni bil njen pastor. Gina ni o njem vedela skorajda ničesar razen tega, da je, tako kot ona, eden izmed tisočih delavcev, ki so se ukvarjali s tem čudnim, pogosto nelagodnim in občasno čustvenim prizadevanjem, da bi sisteme UI naučili govoriti.
Že pred nedavno eksplozijo umetne inteligence so se tehnološka podjetja za pravilno delovanje svojih modelov zanašala na cele armade človeških delavcev. Sprva je to večinoma pomenilo, da so ljudje preko spletne strani Amazon Mechanical Turk označevali slike mačk in prehodov za pešce ali da so v mikrofon v različnih tonih izgovarjali "hej, Siri". A z napredkom tovrstnih modelov je postal bolj kompleksen tudi način njihovega učenja. V panogo projektnih del z umetno inteligenco so zdaj vključeni še znanstveniki in odvetniki, ki preverjajo točnost zapletenih dokumentov, ustvarjenih z umetno inteligenco, ter "farme rok" v Indiji, na katerih ljudje pred kamero zlagajo perilo ter tako usposabljajo humanoidne robote. Po nedavni analizi platforme Upwork, ki oglašuje projektna dela, je povpraševanja po označevanju in razvrščanju podatkov za namene UI od začetka prejšnjega leta za 154 odstotkov več.
Pogovori z ljudmi za namen usposabljanja strojev so le še ena od številnih nenavadnih nalog, ki jih je prinesla doba umetne inteligence, in povpraševanja kar ne zmanjka. Pred dvema letoma nastala družba David AI Labs, sicer lastnica platforme Babel Audio, je eno redkih zagonskih podjetij za učenje umetne inteligence, ki se osredotoča izključno na govor. Potem ko delavci pošljejo kratek zvočni posnetek in opravijo začetno preverjanje, se lahko javljajo za delo pri projektih, za katere so na uro posnetka plačani od 17 dolarjev. Posnetki se ocenjujejo glede na kakovost zvoka in vrsto drugih dejavnikov; delavcem z višjimi ocenami je dodeljenih več projektov in lahko se prijavljajo na bolje plačana delovna mesta.
Pri nekaterih projektih se neznanci sproščeno pogovarjajo o določeni temi, na primer: katera je najboljša supermoč? V drugih morajo sodelujoči prebirati vnaprej napisane scenarije ali poslušati vnaprej posnete zvočne posnetke ter v njih označevati posamezne elemente, da je tako povsem jasno, kdaj je nekdo glasno zahlipal ali se zasmejal med govorom, opredeljena pa je tudi razlika med smehom in zgolj hihitanjem. Nekateri drugi projekti vključujejo igranje vlog, tako kot je v Gininem primerupastor igral vlogo njenega terapevta.
Tovrstno delo prinaša s seboj tudi negotovost, saj ga pestijo prav vse težave, ki so že od nekdaj prisotne v širši panogi projektnega dela. Ne manjka nepričakovanih prekinitev dela, tehničnih težav, nepojasnjenih izključitev in neodzivnih ekip za podporo, zaradi katerih ljudje ne prejemajo plačil. (Ustanovitelji družbe David AI se na številne prošnje za komentar in na podroben seznam vprašan niso odzvali.)
Projektni delavci na platformi Babel se soočajo tudi z ostrim nadzorom vseh možnosti, kako se lahko medčloveški stik sfiži. Merilnik, ki teče med vsakim klepetom, spremlja, ali se ljudje razgovorijo preveč ali so preveč redkobesedni, to pa lahko pri bolj zadržanem sogovorniku na primer privede do tega, da kaj blekne iz čiste panike (kar prav tako ni dovoljeno). Pri govorcih se ocenjujejo izraznost, znanje jezika, poglobljenost pogovorov in dolžina premorov.
Kletvice so prepovedane, razkrivanje osebnih podatkov prav tako. Če oseba bere iz scenarija, se to ne sme poznati. In tako kot v Klubu golih pesti se tudi tu pod nobenim pogojem ne sme govoriti o platformi Babel; kadar je pri projektu zahtevan pogovor o delu, to sploh ni lahka naloga. Kršitev kateregakoli od teh pravil lahko zaposlenim prinese nižjo oceno, ta pa vodi do manjšega števila dodeljenih posnetkov ali celo do izključitve s platforme.
Hrup v ozadju je še ena od pogostih težav. Ryan, veteran letalskih sil, se je aprila lani na Babel zatekel, potem ko je izgubil prihodek od dostavljanja: svoje klice je začel snemati med 23. in 4. uro, da ga pri tem ne bi motil lajež njegovih psov. V nočnih urah je njegov pogovor s tujci pogosto nanesel na njegovo ločitev. "Vsakič ko sem moral spregovoriti o čustveni situaciji ali hujši medosebni krizi, je bil to moj neusahljivi vir navdiha," pravi. "Ob misli na to sem se najlažje razvnel."
Za Ashley, komičarko in youtuberko, ki je za kratek čas delala za Babel, je bil stres ob doseganju standardov na platformi vendarle pretiran. Po izgubi službe jo je pritegnila možnost za zaslužek v vrednosti 60 dolarjev na uro. A tudi ob uporabi profesionalnega mikrofona jih je večkrat dobila po prstih zaradi pokljanja ob vsaki izgovorjeni črki p in ker pogovor z njo ni tekel dovolj gladko. Kmalu ji je platforma Babel število klicev omejila na tri na dan in Ashley pravi, da s 15 minutami na klic ni "skupaj spravila niti ene ure dela".
Po branju drugih pritožb na aktivnem subredditu o platformi Babel se je na koncu odločila, da ta ni vredna njenega truda. "Če nekaj zveni predobro, da bi bilo res, je verjetno tudi res tako," reče.
Ob tehničnih izzivih se "glasovni učitelji" umetne inteligence pogosto soočajo tudi z eksistencialnimi vprašanji o svoji zasebnosti in tem, ali prevelik del sebe – tako svoj glas kot življenjsko zgodbo – žrtvujejo za usposabljanje tehnologije, ki bi lahko izrinila druge vire zaslužka za ljudi.
Na uredništvu Bloomberg Businessweeka smo pregledali eno od pogodb o sodelovanju s platformo Babel: pogoji podjetju dopuščajo precejšnjo svobodo pri uporabi posnetkov delavcev za namene glasovnih asistentov, sintetičnega govora in »drugih z zvokom povezanih izdelkov in storitev«. Zaradi te določbe se številni delavci na platformi Babel znajdejo v precepu – strah jih je tveganj, prav tako pa tudi izgube dragocenega dohodka. V luči zamrznjenega trga zaposlovanja in množičnih odpuščanj se marsikateri od njih odloči delovati po liniji najmanjšega odpora in se otopelo pridružiti marširanju proti vseprisotnosti umetne inteligence.
"Tega, da bi se odločal, kateri dohodek je v moralnem smislu najboljši zame, si ne morem privoščiti," pravi Taylor, ki se je platformi Babel pridružil v začetku leta in živi od približno 200 dolarjev na teden, ki jih zasluži.
Za Gino, ki na platformi dela že približno eno leto, je finančni vidik še bolj mikaven. Na teden tu v povprečju zasluži 600 dolarjev, zgodilo pa se je tudi že, da je za 75 ur snemanja v enem samem tednu zaslužila več kot deset tisoč dolarjev. "Bila sem povsem brez glasu," nam pove.
V primerjavi z drugimi priložnostnimi deli, s katerimi ima Gina izkušnje, je tu zaslužek dober, in ko so jo za kratek čas odslovili iz njene druge službe, ji je Babel prišel še kako prav. A dolgoročne posledice tudi njej ne dajo miru. "Mislim, da sem prodala svojo dušo," reče Gina. Pa vendar se je v ponudbo platforme še bolj poglobila; poleg glasovnih klicev se je lotila tudi videoprojektov, pri katerih snema svojo obrazno mimiko. "Na tej točki si mislim le, da moj glas tako ali tako že imajo,« pravi. »Če ne drugega, lahko vsaj nekaj zaslužim, dokler še lahko."
.webp){kind=icon}
