Bloomberg Businessweek Adria: Kaj ste brali v februarski številki

Ne spreglejte zanimivih člankov iz zadnje številke Bloomberg Businessweek Adria.

Za glavno temo smo podrobneje pogledali največji športni dogodek regije, ki je februarja praznoval 40. obletnico. Največje igre se igrajo na največjih odrih pred največjim občinstvom. Nekdanja Jugoslavija in njeno gospodarstvo sta leta 1984 v Sarajevu igrala in zmagala eno od takšnih tekem. Organizacija zimskih olimpijskih iger je bila prvovrstna gospodarska, politična in družbena zmaga države, ki je razpadla le osem let pozneje.

Preberite, kaj se je dogajalo v zakulisju Sarajeva ’84.

Dela prosti petki

Potem ko je več zahodnoevropskih držav uvedlo štiridnevni delovni teden, je s 1. februarjem takšen delovnik začela preizkušati tudi Nemčija. Medijska evforija ob tej novici je bila tolikšna, da je bilo mogoče čutiti, da skoraj vsa Nemčija prehaja na krajši delovni čas in da je po skoraj stoletju znova napočil zgodovinski trenutek. Kot je bil tisti leta 1926, ko se je ameriški industrialec Henry Ford odločil skrajšati kratki delovni teden v svojih avtomobilskih tovarnah na pet dni s skupno 40 urami, kar je kmalu postalo standard ne le v Ameriki, ampak tudi v Evropi.

So dela prosti petki sanje ali resničnost?

ILUSTRACIJA: SIMON BAILLY

 

Vse več finančnih družb zaposluje vohune

Po podatkih podjetja SSR Personnel, ki v Združenem kraljestvu pomaga vladnim uslužbencem pri iskanju zaposlitve v zasebnem sektorju, se je v zadnjem letu za 30 odstotkov povečalo število delovnih mest na področju financ, za katera se zahteva znanje iz obveščevalne varnosti. Ta trend je posledica vse večjega zavedanja, da nevarnosti, s katerimi se soočajo vlagatelji, daleč presegajo obrestne mere, inflacijo in izgube posojil ter da pri naložbah ni pametno zanemariti geopolitike – še posebno letos, ko bodo v več deset državah izvedene volitve.

Zakaj finančne družbe zaposlujejo vohune?

Mega poslovneži in zloraba opojnih substanc

Kdor je gledal filme, kot je Volk z Wall Streeta, si lahko predstavlja ekscese in razkošje superbogatašev. Ne bomo trdili, da je ta predstava zavajajoča. Če spregledamo nekaj pretiravanja, je precej realna. Razkrivajo jo tisti gospodarstveniki, ki jih dejansko ujamejo sredi korupcijskih dejanj, na teh temeljih pa potem snemajo črne komedije.

Kako pogosto poslovneži zlorabljajo substance?

Depositphotos

 

Iluzija: nova oblika manifestacije uspeha ali popolna zabloda?

Če o nečem razmišljaš in v to verjameš, se bo to tudi zgodilo – to prepričanje ni novo. Zdaj pa je dobilo novo ime: delulu. Gre za različico angleške besede delusional, ki pomeni 'blodnja'. Spodbujajo ga tiktokerji, ki svetujejo, da si postavite nerealna pričakovanja – in prepričate svoj um, da jim verjame. Ključnik #delulu ima samo na tej platformi 4,3 milijarde ogledov.

Je iluzija popolna zabloda?

Ko si startupi ne morejo privoščiti niti prižgane luči

Cilj Sama Altmana, da zbere približno sedem tisoč milijard dolarjev za izdelavo čipov z umetno inteligenco, se sliši kot zgodba, ki presega njegove skrajno nore ambicije. Prvič, infrastruktura za gradnjo umetne inteligence je postala pretirano draga. Drugič, večina te vrednosti je še vedno v lasti peščice velikih tehnoloških podjetij – in oligopol se bo le še povečal.

Zakaj se startupi utapljajo v stroških?

Raziskava: Lahko recesije podaljšajo življenje?

Človeški in gospodarski stroški recesije so dobro dokumentirani, vendar ima lahko tudi spodbudne koristi za zdravje. Ameriški nacionalni urad za ekonomske raziskave je v novem poročilu zapisal, da je velika recesija leta 2008 vsakemu petindvajsetemu 55-letniku podaljšala življenje za dodatno leto. Torej več sto tisoč Američanom.

Odpuščanja kažejo, da službe v IT niso več večne

Tudi tehnološka industrija se privaja na zmanjševanje števila delovnih mest. Konec leta 2022 so tehnološka podjetja začela odpuščati v obsežnejših krogih kot prej. Letos je po podatkih zagonskega podjetja Layoffs.fyi, ki od pandemije spremlja statistiko v panogi, delo izgubilo že več kot 32 tisoč delavcev iz panoge IT. Podjetja Alphabet, Amazon, Microsoft, Salesforce, Snap in Zoom so v zadnjih tednih napovedala zmanjšanje števila zaposlenih. Bloomberg je v začetku februarja poročal, da se osebje družbe Tesla pripravlja na morebitno krčenje delovnih mest.

Kaj se dogaja?

Startupi ignorirajo vlagatelje

Zagonska podjetja so običajno odvisna od serijskih prilivov sredstev investitorjev, da preživijo svoja prva leta, zato je down round – zbiranje denarja z nižjo vrednostjo kot prej – velik udarec. Podjetja so v zadnjem času zato postala vse bolj ustvarjalna pri poskusih, da bi se izognila statusu manj vrednih, zlasti kadar vlagatelji poskušajo prodati svoje deleže bodisi zaradi razočaranja bodisi želijo porabiti denar za kaj drugega.

Zakaj startupi ignorirajo vlagatelje?

Bloomberg Businessweek

 

Kako se v službi spoprijeti s strašljivimi pogovori o politiki?

Ali se v službi pogovarjate o politiki? Ne. Težko sem tiho in ohranim mnenje zase – kar je morda dobro, vsaj za pisanje kolumne z nasveti. Toda ko gre za delovno okolje in pogovore s sodelavci in kolegi, vam svetujem, da ravnate tako kot sama in se raje posvetite poslušanju.

V tokratni nasvetni rubriki Uvela službena solata: kako se v službi pogovarjati o politiki?

Depositphotos

 

Muskov Starlink: Kdo v regiji ga uporablja in zakaj

Satelitsko omrežje Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX Elona Muska, omogoča komercialni dostop do interneta tam, kjer je dostop otežen. Starlink je začel delovati leta 2019, sistem pa ima do zdaj približno 5.290 majhnih satelitov v nizki orbiti, ki komunicirajo z oddajniki na Zemlji. Načrtovana je namestitev skoraj 12 tisoč satelitov, v prihodnosti pa bi jih lahko bilo 42 tisoč.

Kaj to sploh je in kdaj ga je smiselno uporabljati?

7 stvari, ki jih morate vedeti o tehnologiji globokih ponaredkov

Svet je preplavljen z globokimi ponaredki (deepfake) – videi, zvočnimi posnetki in slikami, zaradi katerih se zdi, da so ljudje počeli ali govorili stvari, ki jih niso, ali da so bili nekje, kjer niso bili. Številni globoki ponaredki so ustvarjeni, da bi neresnicam dali verodostojnost ter škodovali ugledu politikov in drugim ljudem v javnosti. Večina globokih ponaredkov je eksplicitnih videoposnetkov in slik, ki so nastali s preslikavo obraza slavne osebe na telo nekoga drugega. To se je zgodilo konec januarja, ko so se po družbenih medijih razširile lažne eksplicitne slike pop zvezdnice Taylor Swift. Zdaj, ko umetna inteligenca skoraj vsakomur omogoča, da z nekaj pritiski na tipkovnico ustvari realistične slike in zvoke, je vse težje ugotoviti, ali je to, kar vidite in slišite na spletu, resnično.

Kaj so globoki ponaredki in kakšna je nevarnost?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar