Trgu tveganega kapitala v regiji Adria se obeta hitrejši razvoj kot v preteklosti. Pregled skladov tveganega kapitala v upravljanju družb, ki imajo korenine v regiji, kaže, da nameravajo v prihodnjih nekaj letih investirati več kot četrt milijarde evrov kapitala v regionalne startupe. Povprečna velikost sklada narašča. Če dodamo večjo aktivnost skladov iz srednje in vzhodne Evrope ter večjo število globalnih skladov v regiji Adria v zadnjih letih, so obeti optimistični.
Danes je aktivna že druga ali tretja generacija skladov v okviru družb tveganega kapitala, ki izvirajo iz regije Adria. Omenjene družbe imajo korenine v regiji, zato podpirajo domače ustanovitelje ali diasporo, ki ustanavljajo družbe doma ali v tujini. Ustanovitelji iz regije niso več prepuščeni na milost ali nemilost lovcev na samoroge v Silicijevi dolini, Londonu, Parizu ali Berlinu in drugih globalnih žariščih tveganega kapitala.
Največji trenutno aktivni sklad tretje generacije, SCV Technology Fund III, z razpoložljivim kapitalom 70 milijonov evrov upravlja družba South Central Ventures, ki ima pisarne v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju. Sklad, ki je zaživel marca 2022, je šele v prvi polovici svojega investicijskega obdobja, ki praviloma traja pet let. Prvi čeki za nove startupe se začnejo pri 500 tisoč evrih, medtem ko z naknadnimi vložki lahko sežejo do pet milijonov evrov v življenjski dobi sklada.
Preberi še
TOP 30: Podjetja, ki so pritegnila največ kapitala v regiji
Sestavili smo seznam 30 največjih magnetov regije Adria, ki so v zadnjih petih letih pritegnili največ investicij.
25.04.2024
Kako milijoni iz Orbanove Madžarske osvajajo regijo Adria
Statistika razkriva, da so v zadnjih desetih letih madžarska podjetja v regijo Adria vložila skoraj 2,5 milijarde evrov, največ v Srbijo, sledita ji Hrvaška in Slovenija, najmanj pa v Severno Makedonijo.
17.04.2024
Ali smem zaposliti svojo simpatijo?
Obstaja razlika med privlačnostjo in obsesivno ljubeznijo.
12.04.2024
Kdaj vam bo robot skuhal večerjo in posesal stanovanje
Humanoidni roboti so večinoma še v fazi prototipov, vendar podjetja menijo, da ne več dolgo.
09.04.2024
"Imeli smo srečo, da smo že v drugem skladu pridobili dva velika institucionalna investitorja. Prvi je bil Evropski investicijski sklad (EIF), drugi pa Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Potem smo v drugem izhodu dobili še investicijo IFC, ki je investicijska roka Svetovne banke v Washingtonu. Dodatno gradimo zgodbo še z lokalnimi investitorji, kot so Skupina Triglav in nepremičninska skupina BTC ter izbrani individualni investitorji," pojasnjuje Jure Mikuž, partner v South Central Ventures, ki upravljanja enega največjih skladov v regiji.
Tudi sicer se povprečna velikost skladov z vsako generacijo povečuje. Slovenska družba tveganega kapitala Silicon Gardens trenutno na primer investira s tretjim skladom (SGF III), katerega velikost znaša 30 milijonov evrov. To je opazno več od obsega kapitala njihovega drugega sklada, ki je znašal dobrih pet milijonov. Z novim skladom so začeli investirati sredi lanskega leta in do današnjega dne zaključili devet investicij v skupni vrednosti nekaj več kot tri milijone evrov, nam je sporočil Gregor Rebolj, partner pri Silicon Gardens.
Tudi velikost zagotovljenega kapitala sklada Feelsgood Social Impact Investment Fund zagrebške družbe Feelsgood Capital znaša 30 milijonov evrov. Usmerjen je v hrvaške in slovenske startupe, katerih poslovni modeli imajo pozitivne družbene učinke. Od zagona sklada v letu 2019 so investirali približno 12 milijonov, za nove naložbe v startupe je na voljo še od pet do sedem milijonov, medtem ko je preostanek razpoložljivega kapitala predviden za dodatno financiranje obstoječih portfeljskih naložb, nam je pojasnil Tilen Šarlah, ki je zadolžen za slovenske operacije sklada.
Obstajajo pa tudi skladi, katerih naložbeno obdobje se je izteklo, kot na primer drugi sklad hrvaške družbe tveganega kapitala FilRouge Capital. Slednji je investicijsko aktivnost zaključil decembra 2023. "Skupaj smo vložili v 150 podjetij in imamo v upravljanju 50 milijonov evrov sredstev," je pojasnil Julien Coustaury, partner v FilRouge Capital. Ob tem pa je napovedal že tudi tretji sklad, za katerega pričakujejo, da bo začel delovati v zadnjem četrtletju letos. "Naložbena strategija bo še podobna prejšnjim skladom – vlaganje v regionalna podjetja, ki imajo vizijo globalne rasti," pravi.
Na trg kapitala vstopajo novi igralci
Obetajo se tudi novi skladi. V Sloveniji sta v okviru programa SID banke in Evropskega investicijskega sklada (EIF) denimo v nastajanju dva sklada tveganega kapitala, ki naj bi zaživela letos. Prvi je slovensko-hrvaški sklad Vesna Venture Capital, ki naj bi imel na voljo 50 milijonov evrov kapitala. Investiral bo v startupe, ki so zagnani z namenom komercializacije inovativnih, tehnoloških rešitev, razvitih predvsem v javnih raziskovalnih institucijah. Drugi je slovenski sklad Pan Adria Ventures s predvidenim kapitalom v vrednosti 55 milijonov evrov. Usmerjen naj bi bil predvsem v slovenske startupe, manjši delež investicij pa bi lahko izvedel tudi v širši regiji Adria.
V Srbiji je v procesu zbiranja kapitala sklad družbe Fifth Quarter Ventures, ki načrtuje zbrati vsaj 20 milijonov dolarjev še pred oktobrom. "Običajno vlagamo od 500 tisoč do milijon dolarjev na podjetje. Zaključili smo prvih pet naložb z načrtom, da bomo na leto izvedli od šest do osem naložb," nam je povedal Peđa Predin, partner v Fifth Quarter Ventures.
Vse bolj aktivni tudi skladi iz srednje in vzhodne Evrope
V zadnjem desetletju je tudi v državah širše regije srednje in vzhodne Evrope – predvsem Poljski, Češki, Bolgariji in Romuniji – nastalo več družb tveganega kapitala, ki upravljajo drugo ali tretjo generacijo skladov, ki vse bolj redno spremljajo in investirajo v regijo Adria. Med takšne sodi tudi poljsko- ameriška družba tveganega kapitala Smok, ki upravlja 35 milijonov dolarjev sredstev v dveh skladih. Trenutno izvajajo investicije iz drugega sklada, ki ima na voljo 25 milijonov dolarjev kapitala. "V povprečju vlagamo v en startup na mesec v širši regiji držav srednje in vzhodne Evrope ter diaspori," je povedal Borys Musielak, partner v družbi.
Poglejmo, kako se investiranja lotevajo omenjeni skladi. Čeprav bi pričakovali, da bo več investitorjev pomenilo tudi več tekmovanja za investicijo v posamezna podjetja, pa ni vedno tako.
Pester nabor panog, skupni imenovalec umetna inteligenca
Ekipe posameznih skladov imajo zelo različne jedrne kompetence, veščine in izkušnje s panogami ter poslovnimi modeli, ki so jim blizu, zato se praviloma zelo razlikujejo po usmeritvah.
"Zelo dobro razumemo orodja za razvoj programske opreme in računalniških iger ter umetno inteligenco, saj smo člani ekipe v preteklosti sodelovali pri gradnji podjetij z omenjenih področij," pravi Musielak iz Smoka. Pri tem omenja soustanovitelja Smoka Paula Bragiela, ki je izvedel več kot dvesto naložb v studie za razvoj igric in tehnoloških podjetij v okviru svojega angelskega portfelja in portfelja skladov družb tveganega kapitala, ki jih je soustanovil.
Med te sodijo tudi podjetja, kot so Unity, ena od vodilnih globalnih platform za razvoj igric, podjetje Niantic, verjetno najbolj znano po razvoju igre Pokémon Go, ter razvijalca iger Small Giant Games in Roblox.
"Sklad Silicon Gardens se od preostalih regijskih skladov razlikuje po tem, da so vanj investirali ustanovitelji in zgodnji zaposleni podjetij, kot so Outfit7, Sportradar, Outbrain, NiceLabel, Celtra, Httpool, Photomath, Microblnk in Nordeus," poudarja Gregor Rebolj. Med njimi so tudi podjetniki, ki so zgradili uspešne zgodbe brez investicij tveganega kapitala. Trenutno je vključenih že skoraj sto posameznikov iz celotne regije. "Najraje investiramo v podjetja, kjer lahko ob kapitalu ponudimo tudi podporo v obliki znanja, mentorstva in povezav. V praksi so to predvsem različne programske rešitve. Na področju poslovanja s potrošniki (B2C oziroma business-to-consumer) so to mobilne aplikacije, igre in inovativni izdelki ter storitve, ki se prodajajo neposredno potrošniku (D2C oziroma direct-to-consumer). Sledijo spletne tržnice (t. i. marketplaces) in programska oprema kot storitev (SaaS – software as as service), ki se ponuja podjetjem (B2B – business to business)," našteva Rebolj.
Julien Coustary iz FilRouge Capitala odgovarja, da so sklad, ki na splošno investira v vse panoge, vendar pa v isti sapi doda, da so se v preteklosti podali predvsem v naložbe na področju finančne tehnologije, logistike, tehnologije za razširjanja digitalnih vsebin (broadcasting), tehnologije, ki nagovarja podnebne spremembe (climate tech), hiperpovezljivosti, mobilnosti in umetne inteligence, vključno z generativno umetno inteligenco.
Poslovni modeli, ki so jim všeč, so ponujanje programske opreme kot storitev (SaaS), spletne tržnice in rešitve, usmerjene na podjetja, kot je B2B. "Naš strateški cilj sta iskanje hipertrendov in podpora podjetjem v zgodnji fazi, ki želijo postati vodilna na trgu ali imajo jasno vizijo, zakaj in kdo bo njihovo podjetje kupil. Umetna inteligenca, čeprav sama po sebi ni panoga, očitno spreminja svet, zato bomo posebno pozornost namenili sektorjem, ki jih omogoča uporaba umetne inteligence," dodaja Coustary.
Podobno tudi pri Fifth Quarter Ventures trdijo, da so v izhodišču splošni sklad, čeprav trenutno večji poudarek namenjajo umetni inteligenci, programski opremi v oblaku (vključno z orodji za razvijalce) in tehnologiji, osredotočeni na težave podnebnih sprememb. Kot svojo dodano vrednost navajajo, da portfeljskim podjetjem pomagajo pridobiti nadaljnje financiranje pri najuglednejših svetovnih vlagateljih, ki lahko ta zagonska podjetja dvignejo na višjo raven.
Na vprašanje o panožni usmeritvi Tilen Šarlah iz Feelsgooda odgovarja, da so agnostični in nimajo vnaprej definiranih panog, ki so jim blizu.
Podpora ustanoviteljem iz regije, naložbe po vsem svetu
Čeprav večina ustanoviteljev, ki jih je podprl FilRouge, prihaja iz regije Adria, imajo med naložbami več deset podjetij iz preostale EU, Velike Britanije in ZDA. "Na letni ravni se nam prek spletne strani oglasi več kot 1.200 podjetij," pravi Coustary. "Dodatno se srečamo s približno tisoč podjetji na lokalnih in regionalnih dogodkih," še doda.
"Investiramo v podjetja, ki so kakor koli povezana s tem delom sveta – bodisi je iz regije ustanovitelj bodisi podjetje ali produktni del. To nam je pomembno," pravi Jure Mikuž iz South Central Ventures.
Ob tem dodaja, da niso omejeni na to, da je podjetje registrirano v Sloveniji ali na Hrvaškem, lahko je tudi v Delawaru v Londonu. "Lahko delamo kar koli," pove in doda, da ima njihov sklad določene lastne omejitve, kar zadeva izpostavljenost posamezni državi: "Tega nam niso predpisali investitorji, a zdi se mi prav, da tveganja diverzificiramo, tako da z več kot eno četrtino sklada ne smemo biti izpostavljeni posamezni državi."
Silicon Gardens investira predvsem v podjeme ambicioznih podjetnikov, ki so povezani z regijo Adria, poleg Slovenije pa se usmerja predvsem na Hrvaško in Srbijo, saj so trgi v teh treh državah regije trenutno najbolj razviti in ponujajo največ možnosti za investicije. "Bolj kot geografsko poreklo je za nas pomembno, da podpremo visokotehnološka podjetja v njihovi zgodnji fazi, da imajo možnost hitre globalne rasti in ustvarjanja velike dodane vrednosti na zaposlenega", še dodaja Gregor Rebolj.
Tudi ekipa pri Fifth Quarter Ventures je osredotočena na startupe v regiji in diaspori. Poleg izjemnega talenta na terenu verjamejo v most med ljudmi regije, ki so pridobili izobrazbo na vodilnih svetovnih univerzah in podjetniške izkušnje v vrhunskih tehnoloških startupih po vsem svetu.
Medtem ko se ekipa sklada Feelsgood usmerja izključno na hrvaške in slovenske startupe, pa Smok išče naložbe tako v regiji Adria, kjer so že investirali v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH, kot na širšem območju srednje in vzhodne Evrope, predvsem na Poljskem in v Ukrajini.
Naložbe v povprečju trajajo vsaj pet in največ deset let
Skladi tveganega kapitala imajo skupno lastnost, in sicer so ustanovljeni za vnaprej določeno obdobje. Standardna življenjska doba sklada je deset let, pri čemer je prvih pet let predvidenih za investicije, nato pa je na vrsti obdobje žetve, ko je treba postopoma in do konca življenjske dobe sklada naložbe v podjetjih prodati. Zato tudi ne presenečajo zelo podobni odgovori investitorjev na vprašanje, kako dolgo v povprečju vztrajajo pri eni naložbi.
"Naš sklad ima predvideno dobo delovanja deset let z možnostjo podaljšanja za največ dve leti. Od tri do pet prvih let je investicijskih, zadnjih pet let je namenjenih prodaji. Ciljno bi v naložbi vztrajali manj kot sedem let," pojasnjuje Šarlah iz FeelsGooda.
"V povprečju pet do sedem let, je pa to odvisno od različnih dejavnikov," se strinja Gregor Rebolj iz Silicon Gardensa. Enako obdobje navajajo pri Fifth Quarter Ventures ter pojasnjujejo, da je v tem obdobju startupu omogočeno, da razvije produkt, uglašen s trgom, zavzame vodilni položaj in načrtuje prodajo strateškemu partnerju ali uvrstitev na borzi z izvedbo prve javne ponudbe delnic (IPO).
Praksa pa ni vedno uglašena s teorijo. "V našem prvem skladu, ustanovljenem leta 2016, ima obdobje posamičnih naložb razpon od šest do deset let. V drugem skladu, ki smo ga ustanovili leta 2019, prav tako pričakujemo zelo podobno dobo naložbe," dodaja Julien Coustaury iz FilRouge. Strinja se Borys Musielak iz Smoka, ki pravi: "Osem do deset let. Delujemo na dolgi rok."
Merijo na tri- do petkratnik investiranega kapitala sklada
Investitorji v različna podjetja vlagajo tudi ali predvsem zato, da zaslužijo. Družbe tveganega kapitala smo zato vprašali, kakšna je njihova ciljna donosnost, in prejeli zanimive odgovore.
"Pri vsaki investiciji moramo imeti pred očmi scenarij, ki nam omogoča vsaj 30- do 50-kratno povrnitev investiranih sredstev oziroma povrnitev celotnega sklada. Če takšnega scenarija ne vidimo, se za investicijo raje ne odločimo. Na ravni celotnega sklada pa načrtujemo petkratno povrnitev investiranega kapitala," pojasni Gregor Rebolj iz Silicon Gardensa.
Podobno o potencialu posamične naložbe razmišljajo pri Smoku. "Vlagamo le, če verjamemo, da ima naložba potencial povrniti celoten kapital sklada. To pomeni, da si v primeru, ko lahko pridobimo petodstotni lastniški delež v podjetju, moramo predstavljati izstop, ki podjetje ovrednoti na več kot pol milijarde dolarjev, da nas to prepriča," dodaja Borys Musielak.
"Vedno merimo na vsaj 10-kratno povrnitev vložka, da bi dosegli ciljno povrnitev investiranega kapitala na ravni sklada, ki v našem primeru znaša od tri- do petkratnika vloženega zneska," odgovarja Julien Coustaury iz podjetja FilRouge.
Podobno odgovarja Jure Mikuž iz družbe South Central Ventures: "Vsako naložbo v investicijskem odboru predstavi eden od partnerjev, ki mora pojasniti, kako bo investicija povrnila 10-kratnik vložka ali vrnila v sklad. V 15 letih smo se naučili, da ni dovolj mišljenje, da ne bomo ustvarili 10-kratnika, ampak bomo imeli neko varovalko pred izgubo vrednosti. To se nikoli ni izšlo. Ta varnostna mreža ne obstaja."
Trikratnik povrnitve kapitala oziroma 18-odstotno ciljno letno donosnost pričakujejo tudi pri FeelsGood, medtem ko pri Fifth Quarter Ventures ne navajajo ciljnih donosnosti.
Cognism najbolj uspešna naložba v portfelju regionalnih skladov
Družbe smo povprašali tudi po njihovih najuspešnejših naložbah, s katerimi so ustvarili ali si obetajo ustvariti najvišje donosnosti.
"Podjetje Cognism je naša najuspešnejša naložba, če gledamo oba sklada, prvega in drugega. Majhen delež smo že prodali in vrnili tretjino sklada. Prvič smo v podjetje vstopili z informacijo, da je evalvacija okrog tri do štiri milijone dolarjev (v okviru semenske runde v letu 2017). V zadnji rundi financiranja (serija C) je družba zbrala 85 milijonov dolarjev, pa so jo investitorji ovrednotili na skoraj pol milijarde dolarjev," svoj največji uspeh izpostavlja Jure Mikuž, partner pri South Central Ventures.
Glede na vrednotenje v semenski rundi je bila zadnja serija financiranja izvedena na približno 125-kratniku vrednotenja v letu 2017. Cognism se je na lestvici TOP 30 investicijskih magnetov iz regije Adria uvrstil na peto mesto z zbranimi 115,9 milijona evri.
Pri prvem skladu je bila najuspešnejša naložba družbe South Central Ventures v IT-startup Celtro, ki razvija aplikacije za mobilne naprave in je povrnila 10-kratnik vložka, pri čemer obstaja možnost, da uspeh ponovijo tudi ob izstopu iz družbe Efos, ki je razvila sistem za samodejno spremljanje žuželk na daljavo trapview. Efos je na lestvici TOP 30 investicijskih magnetov s 13,7 milijona evrov na 18. mestu.
Tudi na Silicon Gardens se lahko pohvalijo z nekaj vidnimi izstopi. "Za trenutni sklad teh podatkov še ni, saj smo šele začeli investirati. Lahko pa izpostavimo najuspešnejše investicije sklada SGF I: Flaviar, ki je kot nekakšen klub za ljubitelje žganih pijač, Cleanshelf je ponudnik platforme za upravljanje spletnih naročnin, Povio pa je podjetje, ki svetuje pri razvoju IT-produktov. Samo s temi tremi naložbami smo za več kot dvakrat povrnili celotno vrednost sklada, v tem skladu pa še nekaj dobrih investicij ni zaključenih," pravi Rebolj.
Zelo dobro kaže tudi skladu SGF II, pravi Rebolj, in izpostavlja pametne ptičje krmilnike Bird Buddy, proizvajalca veganskih nadomestkov govejega mesa Juicy Marbles, platformo za adrenalinska doživetja 57Hours, aplikacijo za pomoč otrokom pri motnji govora Blub Blub, platformo za zdravnike Mediately, platformo Tasq.ai, ki podjetjem pomaga pri vpeljavi umetne inteligence, platformo za vplivneže Influee in platformo za upravljanje premoženja Cadro.
"V portfelju drugega sklada imamo več potencialnih zmagovalcev, ki beležijo od deset do 25-odstotne mesečne rasti prihodkov, pri čemer raven ponavljajočih se mesečnih prihodkov sega od štiri do osem milijonov evrov. Naša pričakovanja so, da bomo iz teh podjetij lahko izstopili v letih 2025 in 2026. Pred kratkim smo izstopili iz naložb v družbi Povio in tržnici za sekundarne surovine Metaloop, pri čemer smo ustvarili štirikratno povrnitev vloženega kapitala," navaja Coustaury iz podjetja FilRouge.
Pri Smoku kot najuspešnejši naložbi izpostavljajo poljsko platformo za preverjanje identitete strank Authologic in rešitev za e-trgovine Alokai, v kateri so investirali v okviru prvega sklada, še preden sta bili ekipi omenjenih startupov v letih 2021 in 2022 sprejeti v svetovno znani kalifornijski pospeševalnik Y Combinator. Obe naložbi sta namreč trenutno ocenjeni na vsaj 10-kratnik prvotnega vložka.
Tako sklad Feelsgood kot Fifth Quarter Ventures, kjer so prve naložbe opravili decembra lani, sta v obdobju investiranja, zato je še prezgodaj, da bi lahko govorili o uspešnosti naložb.
Trg se počasi prebuja, v središču še vedno umetna inteligenca
Lani se je obseg investicij na trgu tveganega kapitala opazno zmanjšal, vseeno pa se zdi, da se trg letos prebuja. "Trg se je letos zelo spremenil. Nekateri signali kažejo, da bi bilo drugo leto mogoče lahko malo bolje. Število startupov v Sloveniji, na Hrvaškem in tudi v Srbiji je upadlo, kar je verjetno posledica večje negotovosti: ljudje si ne upajo več toliko, kot so si pred nekaj leti," ugotavlja Jure Mikuž.
"Najboljši čas za investicije je, ko drugi investitorji postanejo konservativni. Še naprej bomo izvedli eno investicijo na mesec, medtem ko drugi upočasnjujejo hitrost," dodaja Borys Musielak iz Smoka.
Podobno razmišljajo pri Silicon Gardensu. "Kot sklad investiramo v visokotehnološka podjetja v najzgodnejših fazah; te investicije se niso nikoli ohladile. Večji upad je bil sicer viden v poznejših fazah (serije A, B in C). Poleg tega je bilo zaznati opazen popravek in padec vrednotenj startupov, kar sovpada z ohladitvijo borznega trga, z zmanjšanjem števila združitev in prevzemov (M & A) ter prvih javnih ponudb (IPO). To seveda ne velja za določena "vroča" področja, kot so tehnološka podjetja umetne inteligence. Do konca tega leta pa pričakujemo tudi povečanje števila M & A in IPO. Naša aktivnost ostaja, kot smo jo prvotno načrtovali, torej nekje od osem do 12 investicij na leto," odgovarja Gregor Rebolj.
"Letos pričakujemo dve do tri nove investicije in od tri do štiri dodatna financiranja v startupe, ki so že del portfelja," odgovarjajo pri Feelsgoodu.
"Trenutni naložbeni trg v zgodnji fazi je oživel predvsem zaradi navdušenja nad umetno inteligenco, ki poganja celoten trg in dviguje vrednotenja. Čeprav trenutno ne izvajamo investicij, pa izvajamo pospeševalniški program, v katerega je vključenih devet podjetij," pravi Coustaury iz družbe FilRouge.
Če opazujemo zadnji dve veliki krizi v tehnološkem sektorju, in sicer v letih 2000 in 2008, so bili to najboljši časi za gradnjo novih podjetij. Primeri uspešnih podjetij iz tega časa so denimo Google, Amazon, Uber in Airbnb, zato Peđa Predin iz družbe Fifth Quarter Ventures verjame, da se bo podobno zgodilo tudi zdaj, ko smo priča renesansi umetne inteligence. Ob tem omenja, da največje število slabih naložb beleži leto 2021 in da se morajo vsi skladi, ki so bili v tem obdobju močno investirani, zdaj osredotočiti na portfelj in razbremeniti svoje pozicije, kar odpira priložnost skladu, kot je Fifth Quarter Ventures, zato lahko pričakujejo več aktivnosti.
"Z vidika malega vlagatelja na javnih trgih je to težko obdobje, po drugi strani pa je ta čas najbolj optimalen za doseganje najvišjih donosov," še dodajajo pri skladu Fifth Quarter Ventures.
Kako ohladitev investitorskega trga čutijo magneti v regiji Adria
Ohladitev na investitorskem trgu se je zgodila pred dvema letoma, podjetja z lestvice TOP 30 investicijskih magnetov pa so to občutila zelo različno. Največji samozavestno pravijo, da tega niso občutili. "Čeprav glede na tržna gibanja že od leta 2022 beležimo padec večkratnikov vrednotenja, nismo občutili padca zanimanja. Vsak dan se za nas namreč zanimajo vlagatelji, zato je naša situacija drugačna od trenutnih tržnih trendov," odgovarja Davor Tremac, ustanovitelj IT-podjetja Fonoa, ki je z 80,8 zbranimi milijoni na 8. mestu lestvice TOP 30.
Podobno pravijo v slovenski družbi MESI Medical, ki se je z 18 milijoni uvrstila na 16. mesto lestvice: "Naša opažanja ne kažejo na ohlajanje na trgu kapitala. Ravno nasprotno, opažamo, da so investitorji na področju zdravstva še vedno zelo aktivni in iščejo nove priložnosti za naložbe."
Pridružuje se tudi Nikola Todorović, soustanovitelj Wonder Dynamicsa, ki pravi, da niso opazili upada zanimanja za investicije v podjetja s področja umetne inteligence, opazili pa so ga v drugih segmentih: "Od več ustanoviteljev sem slišal, da so imeli težave pri načrtovanju prvega sestanka. To je verjetno posledica prevelike evforije na trgu leta 2021. Vendar opažamo rahel odboj in trg je spet videti zdrav."
Podobno pravi Stjepan Buljat iz Cognisma. "Ohladitev zanimanja vlagateljev je očitna, čeprav novih sredstev nismo aktivno iskali," pravi in dodaja, da se glede na gospodarske razmere preteklih let zavedajo, da je investicijska klima podvržena spreminjajočim se dejavnikom.
"Lani je bilo težko leto za zbiranje sredstev ne glede na stopnjo razvoja podjetja," pravi Milovan Milić iz Devteha, ki se je z 12,3 milijona evrov znašel na 20. mestu lestvice TOP 30, opaža pa še, da so se razmere vendarle izboljšale v primerjavi s koncem leta 2022 in začetkom leta 2023.
"Zelo močno je opazno ohlajanje trga in za bolj tvegane projekte je zelo težko zagotoviti nove vire financiranja. Veliko podjetij ima težave pridobiti naslednje runde financiranja, zlasti če ne želijo sprejeti kapitala po nižjih vrednotenjih," pravi Štefan Fujs iz družbe Acies Bio.
"V zadnjem času smo prejeli veliko ponudb investitorjev iz ZDA," izpostavlja Toni Frankola, soustanovitelj podjetja Syskit, ki se je z 8,5 milijona zbranih evrov uvrstil na 27. mesto lestvice TOP 30. "Ko primerjamo evropsko in ameriško investicijsko klimo, so razlike precej velike. Evropska zagonska podjetja imajo na primer 40 odstotkov manj možnosti, da zagotovijo naložbo sklada tveganega kapitala v primerjavi z ameriškimi zagonskimi podjetji. Pa vendar smo v tem zahtevnem obdobju prejeli investicijo," še dodaja. Hkrati pa vsem podjetjem, ki iščejo naložbe investitorjev, predlaga, da se vztrajno ukvarjajo z razvojem in odpornostjo podjetja, saj bo to povečalo privlačnost za vlagatelje, hkrati pa zagotovilo rast v obdobju investicijske stagnacije.