Imam prijatelja, ki že sedem ali osem let živi v ZDA. Letos poleti se z družino spet vrača v Severno Makedonijo in vsak obisk izkoristi za reševanje zdravstvenih težav. Čeprav ima v državi, kjer živi, precej dobro zdravstveno zavarovanje, še vedno številne potrebe zadovoljuje v tem delu Evrope, kajti njegovo zavarovanje ne krije vseh stroškov, še zlasti pa ne zobozdravstvenih paketov. Prav tako pravi, da tudi če plača letalsko vozovnico samo zato, da gre k zobozdravniku, je to zanj ceneje.
Številni drugi izseljenci uporabljajo podobno "taktiko", najpogosteje med novoletnimi prazniki ali poletnimi počitnicami. In tako ob druženju s sorodniki in prijatelji mimogrede v domovini, kjer te stanejo nekajkrat manj, rešujejo še nekatere zdravstvene težave.
Vsi spadajo v skupino "zdravstvenih turistov", ki ne samo v Severni Makedoniji, ampak tudi v drugih državah regije Adria ob prihodu v domovino vedno porabijo znatne vsote denarja za različna zdravljenja. Niso pa samo izseljenci tisti, ki so pomembni kot zdravstveni turisti, temveč tudi popolni tujci. Ali, kot pravi dr. Igor Ristić iz Centra za zobno estetiko in implantologijo v Beogradu za Bloomberg Adria, ko govorimo o pravem medicinskem turizmu, mislimo na njegovo delitev v dve kategoriji.
Preberi še
Dolga in draga dirka za vrnitev Formule 1 v Afriko
Dirkališče Kyalami v Južni Afriki je bilo pred več kot 30 leti prizorišče Velike nagrade Afrike.
08.06.2025
Počitnice v Ameriki z lisicami na zapestjih
Trenja na ameriški meji, zlasti nesoglasja glede dokumentov, naj ne bi bila nenavadna.
07.06.2025
"Prva kategorija so Srbi, ki živijo v tujini in govorijo srbsko, ali pa tisti, ki so bili naši bolniki in so pred kratkim emigrirali. Druga kategorija pa so bolniki iz tujine – tisti, ki prihajajo iz vsega sveta v Srbijo na zdravljenje, čeprav nimajo s to državo nikakršne povezave," pravi Ristić. Po njegovem mnenju razvoj zobozdravstvenega medicinskega turizma temelji predvsem na drugi kategoriji bolnikov. "Pacienti iz tujine pridejo na priporočilo ali pa nas preprosto najdejo na internetu. Priporočilo je po navadi razlog, da potrkajo na vrata ordinacije. Prihajajo s specifičnimi problemi, ki jih želijo čim prej rešiti. To pogosto niso le navadna polnila ali čiščenje zobnega kamna, ampak resna zdravljenja, ki na primer zahtevajo več posegov v enem letu," pojasnjuje.
Tudi na Hrvaškem je, čeprav so se razvile vse tri glavne oblike zdravstvenega turizma (zdraviliški, medicinski in velnes), v zadnjih letih še zlasti izrazit zobozdravstveni turizem. Poleg kozmetične kirurgije in drugih bolj zapletenih zdravljenj ta zavzema največje število tujih prihodov v državo, povezanih z zdravstvenimi storitvami, pravijo tamkajšnji turistični delavci.
"Kvarner in Istra še izstopata po zobozdravstvenih storitvah, ki jih ponujajo klinike v teh regijah; pacienti prihajajo predvsem iz tujine, in sicer zaradi kakovostnih storitev in bistveno nižjih cen v primerjavi s številnimi zahodnoevropskimi državami," pravi Lana Petrović Blajić iz turističnega sektorja pri Hrvaški gospodarski zbornici. Večje zobozdravstvene klinike v državi ponujajo tudi popolno organizacijo – prevoz, nastanitev, velnes tretmaje in turistične dejavnosti. Ena izmed teh je Adria Dental Group, ki navaja, da so v letu 2024 oskrbeli več kot 60 tisoč pacientov, od tega približno 40 odstotkov iz tujine – večinoma iz Italije, sledijo Avstrija, Nemčija, Švica in Velika Britanija.
"Naše storitve vključujejo vrhunsko zobozdravstveno oskrbo, s partnerji pa zagotavljamo celovito organizacijo prihoda in bivanja tujih pacientov – za brezhibno izkušnjo," so poudarili v podjetju.
Razloge za to rast vidijo v kakovostni zobozdravstveni oskrbi, cenah, ki so v povprečju za 30 odstotkov nižje od zahodnoevropskih, članstvu v EU, dobri povezanosti, turistični ponudbi pa tudi politični stabilnosti in gostoljubnosti lokalnega prebivalstva.
Zasebne zobozdravstvene ambulante in ordinacije v regiji so stvari prevzele v svoje roke: za tuje stranke ponujajo storitve v paketih "vse v enem". Poleg zobozdravstvenih storitev lahko rezervirajo letalske vozovnice, sprejmejo goste/paciente na letališču, poiščejo nastanitev in celo organizirajo turistične obiske in oglede znamenitosti.
Depositphotos
V Severni Makedoniji pa zobozdravstvene storitve stanejo do 70 odstotkov manj kot v zahodnih državah, kot piše na spletni strani večje zobozdravstvene ambulante iz Skopja. Na spletni strani je poseben razdelek zobozdravstveni turizem, kjer podobno kot na hrvaškem primeru navajajo, da v celoti skrbijo za paciente, takor rekoč vse od njihovega prihoda v mesto – zagotovijo jim prevoz, mobilni telefon, nastanitev v apartmaju v središču mesta, lahko pa pomagajo tudi pri rezervaciji letalske vozovnice.
Medtem ko je bil nekoč razvoj zobozdravstvenega turizma v Severni Makedoniji značilen predvsem za Gevgelijo ali Bitolo, kraje blizu meje z Grčijo, in je bilo logično, da so grški državljani preplavili lokalne zobozdravstvene ordinacije zaradi cenejših storitev, v zadnjih letih vse več zobozdravstvenih podjetij v metropoli, pa tudi v drugih mestih, prepoznava potencial zdravstvenega turizma. Poseben oddelek za zobozdravstveni turizem smo našli na spletnih straneh več drugih domačih zobozdravstvenih ordinacij/klinik, kjer ponujajo pakete po načelu "vse na enem mestu", kar pomeni, da lahko poleg storitev iz stomatologije, oralne kirurgije in implantologije za goste paciente iz tujine organizirajo obiske bolj znanih turističnih znamenitosti v Skopju in okolici ali ob čudovitem Ohridu.
To pa je le del priložnosti, ki jih zdravstveni turizem ponuja gospodarstvom v regiji Adria. Zobozdravstveni turizem se očitno dobro razvija tako rekoč v vseh državah, čeprav večinoma spontano in brez posebne sistematične podpore in vizije. Poleg omenjene Hrvaške, Srbije in Severne Makedonije je podobno v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, kjer prav tako obstajajo zdravstveni turizem ter povpraševanje po estetske kirurgiji in drugih tretmajih. Vsako leto smo na primer priča povečanju števila bolnikov z rakom ter boleznimi srca in ožilja, ki so skupaj z naraščajočimi stroški zdravstvenega varstva v razvitih državah, kot so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, ključni za rast svetovnega trga medicinskega turizma. Po podatkih Bloomberga je vrednost svetovnega trga medicinskega turizma leta 2024 znašala več kot 31 milijard dolarjev, ocenjuje pa se, da bo do leta 2032 dosegel približno 163 milijard dolarjev s povprečno letno stopnjo rasti 23 odstotkov. Regija poskuša zajeti čim več tega obilnega kolača, vendar po mnenju naših sogovornikov v nekaterih državah manj, v nekaterih več dejavnikov ovira hitrejši razvoj zdravstvenega turizma – predvsem gre za nezadostno sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi ministrstvi, agencijami, turističnimi združenji in zasebnim sektorjem, ki bi morali združiti moči.
Zlasti v Severni Makedoniji so uradni podatki, številke in statistični podatki o zdravstvenem turizmu zelo redki in pogosto nepopolni. Nacionalna strategija razvoja zdravstvenega turizma za obdobje 2012–2018, ki jo je pripravilo Ministrstvo za zdravje, je že zdavnaj potekla, na novo pa se še vedno čaka. Poleg tega ta strategija nima kriterija, po katerem bi se izmerila stopnja njenega izvajanja, niti vpliva, ki ga je imela na makedonski turistični sektor. Ni razpoložljivih statističnih podatkov o turistih, ki so bivali v državi in prenočili zaradi zdravstvenih storitev, še manj pa je podatkov o tem, kateri domači organizatorji potovanj, če sploh, so specializirani za to storitev in organizirajo takšna potovanja.
Vrednost svetovnega trga medicinskega turizma je leta 2024 znašala več kot 31 milijard dolarjev, kažejo podatki Bloomberga. Ocenjuje se, da bo do leta 2032 dosegel približno 163 milijard dolarjev, s povprečno letno stopnjo rasti 23 odstotkov.
"Skratka, ta prestižni segment turistične industrije se razvija spontano, brez jasne vizije in strategije pristojnih ministrstev, ki bi morala imeti razvojne načrte, strateški pristop in vizijo smeri, kamor naj bi se razvijal zdravstveni turizem, vključno z neizogibno digitalizacijo sektorja in razvojnim načrtom za naslednjih deset let. Ni jasnih paketov storitev, narejenih v sodelovanju z domačimi zasebnimi in državnimi zdravstvenimi centri, niti digitalnih platform za njihovo ponudbo, pa tudi jasne razvojne strategije, kaj morate spodbujati, ni," pravi doc. dr. Ljupčo Janevski, univerzitetni profesor za turizem in nekdanji direktor Nacionalne agencije za podporo turizmu.
Edini segment, v katerem je bil po njegovem mnenju narejen korak naprej, je zdraviliški turizem, v centrih, ki so v zadnjih letih vlagali v tovrstne storitve in zdravljenja ter ki večinoma privabljajo domače turiste, redkeje iz regije in tujine. Po uradnih statističnih podatkih je bilo leta 2024 od skupno 3,3 milijona turističnih prenočitev v Severni Makedoniji nekaj več kot 206 tisoč ali le 6,3 odstotka opravljenih v zdraviliščih. Od tega jih le 12 odstotkov zajemajo tuji turisti.
Za primerjavo: zdraviliški turizem je v Sloveniji ena najstarejših in najbolj razvitih vej turizma, zahvaljujoč naravnim termalnim in mineralnim vrelcem. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je bila četrtina vseh turističnih prenočitev opravljenih v zdraviliških regijah, zdravilišča pa postajajo vse bolj priljubljena med domačimi in tujimi gosti.
"Januarja smo zabeležili 9,1 odstotka več tujih gostov in skupno povečanje obiska za 8,6 odstotka. Zanimivo je, da so prvič najštevilčnejši tuji gosti iz Hrvaške, pred Italijo in Avstrijo," pravijo iz Zveze slovenskih naravnih zdravilišč.
V Bosni in Hercegovini (BiH), natančneje v entiteti Republike Srbske (RS), za katero obstaja uradna statistika turističnih prenočitev v zdraviliščih, je zdraviliški turizem pravzaprav hrbtenica celotne turistične industrije. Po besedah ministra za trgovino in turizem Republike Srbske Denisa Šulića največ tujih turistov v ta del BiH prihaja prav v zdraviliško-rekreacijske centre.
Ilustracija (Depositphotos)
"Izkoriščenost zmogljivosti zdravilišč med letom je na ravni 80 odstotkov ali več. Zato so spremembe zakona odpravile pobiranje turistične takse za obiskovalce zdravilišč v RS, da bi te turistične destinacije postale konkurenčnejše. Ukvarjalo se je tudi z letalskimi zdravilišči, občini Han Pijesak in zdravilišču Guber pa je bil podeljen status klimatskega zdravilišča," je dejal Šulić.
Zdravilišča obiskujejo predvsem državljani Srbije, Slovenije, sosednjih držav, Nemčije in drugih evropskih držav.
Podobno kot v Severni Makedoniji pa tudi v RSter Bosni in Hercegovini za močnejši razvoj zdravilišč in celotnega zdravstvenega turizma primanjkuje predvsem sodelovanja med različnimi institucijami, ob tem pa tudi zakonskih predpisov, ki bi zagotavljali varnost pacientov v povezavi s številnimi posegi. Ali, kot pravi dr. Nikola Baroš iz zasebne zdravstvene organizacije Medical Group, biti mora jasno, kdo se lahko ukvarja z določenimi medicinskimi posegi, kdo izdaja in pridobiva dovoljenja, katere postopke je treba upoštevati, kdo je odgovoren za morebitne napake in zaplete ter to, da so v vse to vpletene zavarovalnice in druge institucije. "Potrebujemo povezavo med celotnim sistemom in javno-zasebno platformo," pravi Baroš, specialist estetske kirurgije.
V nasprotnem primeru, ko govorimo o zdravstvenem turizmu, je koristno podati določeno pojasnilo, kot pravi dekan Medicinske fakultete v Banjaluki in nekdanji minister za zdravje Ranko Škrbić, oziroma "je treba razlikovati med zdravstvenim in medicinskim turizmom".
"Zdravstveni turizem predstavlja širši okvir, saj si vsi prizadevajo za svoje zdravje, zato v tem kontekstu govorimo o zdraviliščih, zračnih zdraviliščih in drugih preventivnih terapijah. Ko govorimo o ljudeh, ki potrebujejo specifično zdravljenje, pa govorimo o medicinskem turizmu," pojasnjuje profesor Škrbić. Dodaja, da izstopata predvsem estetska kirurgija in zobozdravstvo ter da sta izobraževanje in zaupanje v kakovost storitev ključnega pomena za razvoj medicinskega turizma.
Strokovnjaki pravijo, da je zdravstveni turizem širši okvir, saj si vsakdo prizadeva za svoje zdravje, zato v tem kontekstu govorimo o zdraviliščih, zračnih zdraviliščih in drugih preventivnih terapijah. Po drugi strani pa, ko govorimo o ljudeh, ki potrebujejo posebno zdravljenje, govorimo o medicinskem turizmu.
Čeprav imajo države v regiji zmogljivost za močnejši razvoj zdravstvenega turizma, vključno z bolj zapletenimi diagnozami in zdravljenjem, je Severna Makedonija, čeprav med najmanjšimi državami v regiji, postala znana po verjetno najbolj razvitem zasebnem sektorju v segmentu terciarnega zdravstvenega varstva, z več velikimi zasebnimi bolnišnicami z razvitimi oddelki za skoraj vse medicinske panoge, najnovejšo opremo in tehnologijo ter strogimi mednarodnimi standardi za bolnišnično zdravljenje.
Predstavniki dveh največjih zasebnih bolnišnic v državi pravijo, da opažajo stalno povečevanje zanimanja in prihode tujih državljanov na zdravljenje.
"Pomembno je poudariti, da ne gre le za količino, ampak tudi za kakovost primerov. Vse več tujih pacientov prihaja s kompleksnimi diagnozami, kar govori o njihovem zaupanju v naše strokovno znanje," pravijo iz Klinične bolnišnice Žan Mitrev. Največ tujih bolnikov prihaja iz regije, večinoma s Kosova, vendar so tudi iz Srbije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice, Švedske, Anglije in drugih držav.
"Zanimivo je, da stik z nami navezujejo tudi pacienti iz arabskih držav in Afrike, vendar se zaradi vizumskega režima in zapletenih postopkov žal redkeje odločijo za prihod. Povpraševanje po zdravstvenih storitvah je različno in vključuje različne posege, specifično diagnostiko, estetske posege in personalizirano terapijo v različnih medicinskih panogah. Najbolj jih zanimajo kardiološke, ortopedske in ginekološke operacije, na katere se v njihovih domovinah dolgo čaka. Prihajajo tudi zaradi hitre in kakovostne diagnostike," dodajajo iz Poliklinike Žan Mitrev.
Njihovi konkurenti, Klinična bolnišnica Ajbadem Sistina, so poleg srčne kirurgije, onkologije, ortopedije in travmatologije v regiji postali še zlasti prepoznavni po oddelku za asistirano reprodukcijo. Številne ženske iz Hrvaške, Srbije in drugih balkanskih držav, pa tudi širše, prihajajo reševati težave s plodnostjo v IVF-center te bolnišnice, o čemer so poročali tudi številni regionalni mediji.
"Bolnike privlačijo možnost hitrega dogovora za pregled, popolno zdravljenje na enem mestu in osebni medicinski pristop," pravi profesor dr. Igor Kaftandžiev, medicinski direktor Ajibadem Sistine.
Ampak, kot pravi, obstaja več ovir, ki omejujejo hitrejši razvoj zdravstvenega oziroma medicinskega turizma v državi. "Najprej je potrebna boljša mednarodna promocija države kot destinacije za zdravljenje z usklajeno podporo institucij. Drugič, vizumski in upravni postopki za paciente iz posameznih držav so še vedno razmeroma zapleteni. Dodal bi tudi infrastrukturne težave, ki zadevajo gradnjo novih cest in uvedbo več letalskih prevoznikov."
Iz klinike Jean Mitrev dodajajo, da so brez sistematične podpore, s trženjem, reguliranimi paketi, vizumsko politiko in prometnimi povezavami zasebne klinike prepuščeni samim sebi, da nosijo vse breme promocije in logistike.
"Če se primerjamo s Turčijo, ki je regionalna in celo svetovna vodilna na tem področju, smo še daleč. Od njih se lahko veliko naučimo. Tam država sama motivira zasebne klinike, da iščejo bolnike zunaj meja, in odobri subvencije za vsakega pripeljanega tujega pacienta. Država s finančno pomočjo sodeluje tudi pri organizaciji in predstavitvi klinik na sejmih in prireditvah, posvečenih medicinskemu turizmu."
Skupna težava regije: Primanjkuje državnih strategij, ki bi države predstavile kot privlačne destinacije za zdravstveni turizem. Brez takšne podpore so zasebne klinike s trženjem, reguliranimi paketi, vizumsko politiko in prometnimi povezavami prepuščene same sebi, da nosijo vse breme promocije in logistike.
Ko že govorimo o sistematični podpori, je treba omeniti, da je v Srbiji na primer leta 2018 Ministrstvo za zdravje začelo projekt Zdravstveni turizem Srbije, vendar je bil zaradi pandemije koronavirusa ustavljen.
Z vrnitvijo na oblast takratnega ministra Zlatiborja Lončarja, na čigar pobudo se je projekt začel, so zdravstvenim in turističnim delavcem obljubili večjo podporo države.
"Intenzivno pripravljamo aktivnosti in izvajamo ukrepe v okviru naših pristojnosti, da bi se projekt lahko čim prej nadaljeval. Naša država je po vsej Evropi prepoznavna po kakovostnih zdravstvenih storitvah in vrhunskih strokovnjakih. Dejstvo je, da ima Srbija poleg tega konkurenčne cene, čudovito naravo in tradicionalno gostoljubne ljudi. Zato je namen Ministrstva za zdravje obnoviti projekt Zdravstveni turizem Srbije, da bi sistematično uredili to področje, saj je to v interesu vseh strani," je za Bloomberg sporočilo srbsko Ministrstvo za zdravje.
Pristojno ministrstvo bo institucionalno podprlo zasebne ordinacije (s podeljevanjem certifikatov in njihovo promocijo v tujini), ki izpolnjujejo določene kriterije (kakovost prakse, delovni pogoji, osebje, oprema pa tudi kakovostna spletna stran in osebje, ki govori več tujih jezikov), da bi pritegnili večje število turistov, hkrati pa zagotovili varnost in kakovost storitev, dodaja ministrstvo.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...