Ko mama in oče odkrijeta obveznice in zakladne menice

Med telenovelami in večernimi novicami se je na italijanski televiziji vrtel oglas z znanim domačim prizorom: par si pripravlja jutranjo kavo, otroci so še v postelji in pes se smuka po kuhinji. Toda ni šlo za predstavitev novega čistila ali gospodinjskega aparata, oznanjal je novo izdajo državne obveznice, namenjene malim vlagateljem.

Italijanov ni bilo treba veliko prepričevati, so pisali v Bloomberg Businessweeku. Še preveč svež spomin na ničelne in celo negativne obrestne mere jih je spodbudil k nakupu državnih obveznic v skupni vrednosti več kot 18 milijard evrov, kar je rekordni znesek za italijanski dolg, namenjen malim vlagateljem. Ponujena obrestna mera je bila 3,25 odstotka, po dveh letih se bo dvignila na štiri odstotke. Inflacija pa se je s septembrskih 5,4 odstotka oktobra znižala na 1,7 odstotka, kar pomeni, da je razlika občutno v prid vlagateljem.

Podobno kot v Italiji, Belgiji, na Portugalskem in še kje si letos vse več držav v regiji Adria izposoja denar od fizičnih oseb. Pri tem so zelo uspešne, saj varčevalci iščejo nadomestek za depozite oziroma njihov dodatek. Te naložbe so pograbili tako Hrvati kot Makedonci, prvim je država ponudila tudi zakladne menice, drugim pa kar dve izdaji ljudskih obveznic. Slovencem se izdaja ljudskih obveznic očitno izmika, čeprav je bila pred meseci napovedana. V Srbiji ter Bosni in Hercegovini lahko o tem za zdaj le sanjajo. Srbsko ministrstvo za finance je odločilo, da takšna izdaja ni realna možnost, vsaj ne v bližnji prihodnosti.

Makedonija prehiteva Slovenijo po desni

Potem ko je vlada Severne Makedonije junija izdala prve ljudske obveznice, namenjene državljanom, so zdaj pripravili drugo izdajo. Že ob prvi izdaji je finančni minister Fatmir Besimi pojasnil, da si nameravajo letos od državljanov izposoditi okoli 50 milijonov evrov. Skupaj je bilo na koncu vpisanih za 41,2 milijona evrov obveznic – v prvi izdaji za 23,5 milijona in v drugi za 17,7 milijona evrov. Pri obeh je povpraševanje krepko preseglo ponudbo, saj je ministrstvo pri vsaki ponudilo po 10 milijonov evrov obveznic, a je bilo zanimanje večje, zato je bilo vpisanih toliko obveznic, kot so zahtevali državljani.

"Država si bo tako zagotovila financiranje po nižjih stopnjah od tistih na mednarodnih trgih, sredstva pa bo namenila za razvojne projekte, ki bodo pozitivno vplivali tudi na gospodarstvo," je dejal Besimi.

Mali vlagatelji lahko obveznice kupijo v vseh poslovnih bankah. Veliko navdušenje Makedoncev je posledica razmeroma visokih obresti, saj te obsegajo pet odstotkov na leto oziroma 10 odstotkov za dve leti, kolikor je ročnost izdanih obveznic.

S to obveznico se lahko trguje tudi na makedonski borzi, ki deluje kot sekundarni trg, "vendar je nihče noče prodati, ker je obrestna mera tako privlačna, da želijo kupci čakati na dospetje," opažajo kolegi v skopskem uredništvu. Povprečna obrestna mera za depozite v makedonskih bankah je 1,6 odstotka, za vpogledne vloge gospodinjstev je določena pri 2,15 odstotka. Za primerjavo: na bankah dobijo za dveletno vezavo vlog 2,5 odstotka obresti.

Tako kot v drugih državah regije je tudi v Severni Makedoniji obseg bančnih vlog gospodinjstev velik, saj imajo na bankah za okoli 5,5 milijarde evrov.

"To je prava osvežitev makedonskega trga vrednostnih papirjev, ki je bil do zdaj precej monoton. Gre za naložbo z razmeroma majhnim tveganjem, ki bo zaščitila vrednost prihrankov pred vplivom inflacije," pravijo poznavalci makedonske borze. Tako verjamejo, da bodo ti dolgoročni vrednostni papirji spodbudili investicijsko aktivnost in zmanjšali gotovino v obtoku – to pa je ena od rešitev za zatiranje sive ekonomije, ki je v Severni Makedoniji zelo razširjena.

"Po drugi strani pa ni nevarnosti prelivanja depozitov v obveznice, saj so vpisani zneski zelo majhni v primerjavi s skupno vrednostjo depozitov na bankah," opažajo v skopskem uredništvu. Tamkajšnje ministrstvo za finance poleg ljudske obveznice kot nov instrument uvaja še zeleno obveznico, sledile pa bodo razvojne in projektne obveznice. S temi želijo pritegniti zasebni kapital za razvoj in pospešiti gospodarsko rast.

Na Hrvaškem še zakladne menice

Hrvaški finančni minister Marko Primorac je prejšnji mesec napovedal izdajo zakladnih menic za državljane, in sicer po vzoru izdaje državljanskih obveznic v začetku leta. Kar 37 tisoč malih vlagateljev je investiralo v zakladne menice v skupnem znesku 985 milijonov evrov. Letna obrestna mera znaša 3,75 odstotka.

Obveznice in zakladne menice se razlikujejo po roku zapadlosti. Medtem ko je bila ročnost državljanskih obveznic dve leti, bodo ponujene zakladne menice zapadle v enem letu. Vlada se odloča za izdajo zakladnih menic za potrebe kratkoročnega financiranja in jih običajno ponudi velikim vlagateljem, kot so banke, skladi ali zavarovalnice. Najpogostejše ročnosti so tri mesece, pol leta ali leto dni.

Na zadnji avkciji hrvaškega ministrstva za finance za institucionalne vlagatelje sredi avgusta je država prodala za 12,5 milijona evrov zakladnih menic s polletno ročnostjo in obrestno mero 3,2 odstotka.

Narodne obveznice – kot Hrvati rečejo ljudskim obveznicam – so hrvaškim državljanom ponudili konec februarja, ob koncu pa je bilo vpisanih za skupno 1,85 milijarde evrov obveznic z obrestno mero 3,65 odstotka. Od skupnega zneska so državljani vpisali 1,335 milijarde evrov, institucionalni vlagatelji pa 515 milijonov evrov. Tovrstne obveznice so bile velik hit, povpraševanje pa je krepko preseglo ponudbo.

V Sloveniji šele prihodnje leto, v Srbiji ni zanimanja

"Jeseni lahko pričakujemo primarno izdajo tudi pri nas, podrobnejših informacij pa za zdaj ni," so sredi avgusta napovedali na slovenskem finančnem ministrstvu. Na klicu za vlagatelje za izdajo ljudskih obveznic v dolarjih je generalni direktor Direktorata za zakladništvo Marjan Divjak med drugim celo napovedal, da bo Slovenija izdala ljudske obveznice, in sicer v vrednosti med 250 in 500 milijoni evrov.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi v Sloveniji obveznice dočakali šele prihodnje leto. "Izdaja ljudskih obveznic je bila res načrtovana za letos, a smo se odločili, da bomo izdajo teh vrednostnih papirjev zamaknili v prihodnje leto. Vzrok za to odločitev so nove okoliščine glede ocene BDP za letos, dobra likvidnost proračuna ter doseganja ciljne višine dolga države pri 69,9 odstotka BDP," so za časopisno hišo Delo pojasnili na ministrstvu.

Članek je nastal v sodelovanju z Aleksandro Tomić (Severna Makedonija).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar