Alfred Kammer, MDS: Predvidena rast BDP v regiji prepočasna

Prešibki kapitalski trgi, gospodarska razdrobljenost, pomanjkanje kapitala za razvoj podjetij in rast gospodarstva. To so le nekatere od težav, ki pestijo Srednjo, južno in jugovzhodno Evropo (CESSE) in pri nekaterih ključnih vprašanjih zaostaja za preostalo Evropo. Pogovarjali smo se z Alfredom Kammerjem, direktorjem evrospkega oddelka Mednarodnega denarnega sklada , ki še pravi, da bo Evropska centralna banka (ECB) ob trenutnih podatkih nižala obrestne mere za 25 bazičnih točk na četrtletni ravni vse do septembra 2025.

Naj ECB na junijski seji zniža obrestne mere kljub negotovostim, ki še vedno vztrajajo?  

V zadnjem letu smo bili priča zelo hitrim prizadevanjem za dezinflacijo. K temu je prispevalo znižanje cen energije, je pa do tega prišlo tudi zaradi odziva denarne politike. Pričakujemo, da bo ECB svoj inflacijski cilj dosegla v prvi polovici leta 2025. Zato se lahko po našem mnenju restriktivna denarna politika, po našem osnovnem scenariju, začne sproščati od junija naprej.

Priporočamo, a tudi predvidevamo, da bomo junija priča znižanju obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Nato pa predvidevamo četrtletna znižanja za 25 bazičnih točk do septembra 2025, ko bi obrestna mera dosegla 2,5 odstotka, kar je nevtralna obrestna mera na področju denarne politike.

To izhodišče ni zelo togo, izhaja iz predpostavke, da se bodo trenutna opažanja uresničila. Vemo pa, da lahko pride do pretresov in da je lahko skupna inflacija zaradi vztrajne inflacije na področju storitev višja od pričakovane. Lahko pa je tudi nižja.

To pomeni, da mora ECB odločati še naprej na podlagi aktualnih podatkov za vsako srečanje posebej in da bo morala v naslednjem letu postopoma razrahljati restriktivno naravnanost politike. 

Zadnji podatki o rasti BDP so pokazali nekoliko večjo rast od pričakovane. Kljub temu vztrajajo opozorila pred pretiranim optimizmom. Glede česa ste vi najbolj črnogledi?

Pri okrevanju zdaj opažamo, da so se nominalne plače v regiji Srednje, južne in jugovzhodne Evrope (CESSE ) zelo hitro in rekordno povečale. To niso povsem običajni premiki, kjer je produktivnost gonilo realnih plač in dohodka. V resnici so nominalne plače dohitevale inflacijo.

To pa odpira vprašanje konkurenčnosti in kadar koli se pojavi vprašanje konkurenčnosti, je to lahko grožnja za srednjeročno rast. 

Kaj pa vplivi morebitnih geopolitičnih pretresov? 

Če pogledamo srednjeročno obdobje, je to za celotno Evropo in regijo CESSE precej povprečno.

Če pogledamo konvergenčni proces, je rast BDP, ki jo zdaj predvidevamo za srednjeročno obdobje, prepočasna in jo je treba pospešiti. Imate prav, da je eno od vprašanj, ki se poraja, vpliv gospodarske razdrobljenosti.

Neposreden vpliv smo že opazili z rusko prekinitvijo dobave plina. V prihodnosti se nam obeta še več geopolitičnih pretresov in tveganj razdrobljenosti, kar bo vplivalo tudi na regijo CESSE. To tudi pomeni, da model rasti iz preteklosti, v katerem so se izvajale neposredne tuje naložbe, izvoz pa je bil ustvarjen zaradi zelo konkurenčnega gospodarstva, morda ne bo več model prihodnosti. Ta se bo moral prilagoditi. Model rasti bo pomenil, da bomo morali imeti v prihodnosti bolj produktivna podjetja, da bomo potrebovali večjo zalogo kapitala. V nasprotnem primeru regija CESSE ne bo dovolj hitro konvergirala pri življenjskem standardu.

Kako to doseči?

Zdaj vidimo, da ima regija dve glavni težavi. Prva je prepočasna rast produktivnosti. Druga pa je prepočasna rast zaloge kapitala. Konferenca Banke Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada o finančnih trgih je bila posvečena preusmeritvi k drugačnemu modelu rasti podjetij, ki bi se usmerila v proizvodnjo z višjo produktivnostjo, povečala obseg proizvodnje in postala bolj konkurenčna.

Kaj mora storiti finančni sektor?

To je jasno. Od vseh strokovnjakov smo slišali, da potrebujemo več sredstev za regijo, ker je kapitalska zaloga premajhna. Zato potrebujemo več naložb, ki jih je mogoče ustvariti le s financiranjem. Stari model neposrednih tujih naložb in financiranja iz lastnega dobička ne bo deloval. To tudi pomeni, da potrebujemo več bančnega posredništva, hkrati pa se moramo usmeriti v prihodnost in vlagati v infrastrukturo kapitalskega trga, da bo kapital prišel do pravih naložb. To je učinkovitost alokacije na trgu, na način, da gre kapital v podjetja z visokim donosom, v podjetja, ki so produktivna, ki proizvajajo največ. Tak kapital je običajno tvegani kapital, ki ga pa banke ne zagotavljajo. Zato so potrebni veliko globlji kapitalski trgi. 

Banke v regiji so bolj tradicionalne, opaziti je nizko prodornost bank. Je vzrok na strani ponudbe ali povpraševanja, kje vidite največjo težavo?

Menim, da je to verjetno posledica obojega. Vidimo, da imajo banke v regiji visoko likvidnost, imajo nizke stroške in izdatke, a morajo ponuditi več storitev. Pri pomanjkanju storitev gre lahko za posledico pomanjkanja konkurence, ki ne spodbuja bank k povečanju obsega storitev. Lahko pa je razlog tudi na strani povpraševanja, ki smo mu priča, saj se je večina podjetij znašla s pomočjo tujih neposrednih naložb in lastnih dobičkov, tako da se pri financiranju manj zanašajo na bančni sistem in se praktično ne zanašajo na financiranje s kapitalskih trgov.

To očitno ne bo delovalo in ni uspešen recept za rast v prihodnosti. Če pogledamo uspešna gospodarstva, ta imajo razvite kapitalske trge. Imate bančne sisteme, ki se osredotočajo tudi na razvoj kapitala.

Družbe tveganega kapitala?

Tvegani kapital je najbolj zaželen kapital, za katerega pa Evropa, ne samo ta regija, še ni pripravljena. Opazili smo, da potencialno visoko produktivna podjetja iščejo kapital v ZDA. Takoj ko dobijo kapital v ZDA, ostanejo tam, ker v Evropi ni na voljo tega tveganega kapitala. Zato je treba storiti veliko več, da bi prišli do razvojne faze tveganega kapitala.

Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem videu. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar