Mednarodni denarni sklad poslabšal napoved za svet, izboljšal za Slovenijo

Mednarodni denarni sklad (MDS) je objavil najnovejše gospodarske napovedi za svet in članice sklada. Ocenjuje, da bo slovenski bruto domači proizvod letos rasel dvoodstotno. Pred tem je napovedoval rast 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,2 odstotka.

MDS je za Slovenijo zvišal napoved letošnje inflacije. Aprila je napovedoval, da bo letos povprečna rast cen življenjskih potrebščin letos dosegla 6,4 odstotka, a zdaj ocenjuje, da bo dosegla 7,4 odstotka. Prihodnje leto naj bi se znižala na 4,2 odstotka.

Slovenija naj bi letos imela presežek v višini 4,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi ta upadel na 3,8 odstotka. Letošnji presežek bo višji za 0,3 in prihodnje leto za 0,8 odstotne točke. Brezposelnost naj bi tudi v prihodnjih letih upadla; leta 2022 je bila štiriodstotna. Letos naj bi upadla na 3,6 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se blago povečala na 3,8 odstotka.

Nemčija še globlje v recesiji

Po podatkih MDS bo nemško gospodarstvo letos utrpelo upad za 0,5 odstotka. Julijsko napoved je tako znova popravil navzdol; takrat je napovedoval 0,3-odstotni upad BDP. Nemčija bo torej edino večje gospodarstvo, ki se bo letos skrčilo, a naj bi prihodnje leto znova zraslo – za 0,9 odstotka. Še vedno pa je to 0,4 odstotne točke pod julijsko projekcijo. Leta 2022 je nemško gospodarstvo zraslo za 1,8 odstotka. Kot razloge za pričakovani upad omenjajo občutljivost panog na obrestne mere, manjše povpraševanje v trgovinskih partnericah ter posledično šibko industrijsko proizvodnjo.

Svetovna rast se bo upočasnila

Po zadnjih napovedih se bo svetovna rast upočasnila s 3,5 odstotka leta 2022 na tri odstotke letos in 2,9 odstotka prihodnje leto, kar je 0,1 odstotne točke znižanje ocene za leto 2024 glede na julijsko napoved. Rast ostaja precej pod zgodovinskim povprečjem (2000–2019), ki je 3,8 odstotka. Pričakujejo, da se bodo razvita gospodarstva upočasnila z 2,6 odstotka leta 2022 na 1,5 odstotka leta 2023 in 1,4 odstotka leta 2024, ko bomo zaostrovanje monetarnih politik občutili vsi. Nastajajoči trgi in gospodarstva v razvoju naj bi imela skromen upad rasti s 4,1 odstotka v letu 2022 na 4 odstotke v letih 2023 in 2024.

Napovedujejo še, da bo svetovna inflacija zaradi stroge denarne politike in nižjih cen surovin vztrajno upadala, z 8,7 odstotka v letu 2022 na 6,9 odstotka v letu 2023 in 5,8 odstotka v letu 2024. Predvidevajo, da se bo osnovna inflacija zniževala postopneje, v večini primerov pa naj bi se na ciljno raven vrnila šele leta 2025.

Svetovno gospodarstvo ni obstalo, ampak šepa

Svetovno gospodarstvo še naprej počasi okreva po udarcu pandemije, ruske invazije na Ukrajino in krize rasti življenjskih stroškov. Kljub motnjam na energetskih in živilskih trgih, ki jih je povzročila vojna, in zaostrovanju monetarne politike za boj proti desetletja visoki inflaciji se je svetovno gospodarstvo upočasnilo, vendar ni obstalo. Rast je še vedno počasna in neenakomerna z naraščajočimi globalnimi razlikami. Svetovno gospodarstvo ne teče, temveč šepa, sklene MDS.

Katera so tveganja v svetovnem gospodarstvu

V MDS dodajajo, da se je od aprila tveganje zaradi bančne nestabilnosti zmanjšalo, še vedno pa tveganje svetovnemu gospodarstvu ostaja nepremičninska kriza na Kitajskem, ki bi se lahko še poglobila. Zaradi geopolitičnih napetosti ter motenj, povezanih s podnebnimi spremembami, bi lahko bile bolj spremenljive cene surovin. Čeprav inflacija upada, ostaja visoka.

Fiskalni blažilniki so se zmanjšali v številnih državah, s povišanimi ravnmi dolga, naraščajočimi stroški financiranja, upočasnjeno rastjo in vse večjim neskladjem med naraščajočimi zahtevami po državi in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Zaradi tega so številne države bolj ranljive za krize in zahtevajo ponovno osredotočenost na obvladovanje fiskalnih tveganj.

Fiskalni blažilnik, ki so ga države ustvarile z varčevanjem proračunskih sredstev in zmanjšanjem javnega dolga v dobrih časih, so v številnih državah izčrpali. Zaradi povišanih ravni dolga, naraščajočih stroškov financiranja, upočasnjene rasti in vse večjega neskladja med naraščajočimi zahtevami države in razpoložljivimi proračunskimi viri so številne države bolj ranljive na krize in zahtevajo obvladovanje fiskalnih tveganj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar