Posledica vse nižjih obrestnih mer, ki se približujejo rekordno nizkim ravnem iz let pred bojem s povišano inflacijo, je povečana kreditna aktivnost bank. Portfelj posojil nebančnemu sektorju se je samo do oktobra lani povečal za 1,4 milijarde evrov. V enakem obdobju leto prej se je zmanjšal, je poročala Banka Slovenije. Ob vse večjem povpraševanju po posojilih tudi banke spuščajo svoje obrestne mere za potrošniške in stanovanjske kredite, kar smo analizirali tudi na naši spletni strani.
Preberi še

Revolutove obresti: Bralka ni vedela, da bi morala poročati dvakrat. Kako se lahko izogne globi?
Čeprav je rok že potekel, lahko Fursu še vedno podate samoprijavo glede prejetih obresti in kapitalskih dobičkov.
06.03.2025

Za evropskimi bankami še eno rekordno leto
Skupni čisti dobiček 20 največjih bank v regiji narasel na 110 milijard evrov.
04.03.2025

Podcenjene evropske banke pred novim valom prevzemov
Evropske banke so v minulem letu poslovale dobro, zato lahko pričakujemo nov val prevzemov.
26.02.2025

Primerjava posojil: Med najcenejšim in najdražjim skoraj 19 tisočakov
Razlike pri posojilu med bankami so lahko ogromne, med najcenejšo in najdražjo skoraj 19 tisoč evrov.
25.02.2025

Blaž Brodnjak o rasti NLB: 'Imamo odprte oči in glave'
Ob objavi nerevidiranih podatkov poslovanja v letu 2024, smo govorili z Blažem Brodnjakom.
24.02.2025

Golob slovenskim bankam pristrigel peruti
Čisti dobiček je po obdavčitvi bilančne vsote bank malce upadel, vendar ostaja primerljiv z lanskim.
24.02.2025
A trenutne negotove razmere ne omogočajo napovedovanja gibanja obrestnih mer v daljšem obdobju, je med drugim povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Z njo smo govorili o obrestnih merah, tveganjih, trgovinskih vojnah in vlaganjih v obrambo, ki bodo spodbudila tudi posojilno dejavnost v nekaterih segmentih industrije.
Banke opažajo močno kreditno aktivnost. Kakšna je po vaših podatkih struktura posojil, ki jih najemajo ljudje in pa podjetja po vaših informacijah?
V letu 2024 je kreditno povpraševanje kar pomembno naraslo v primerjavi s preteklimi leti. Največ je potrošniškega kreditiranja oziroma potrošniškega povpraševanja, kar je verjetno tudi povezano s spremembo makrobonitetnega ukrepa Banke Slovenije oziroma na splošno, je v vseh segmentih več povpraševanja po kreditih in tudi več kreditiranja delno tudi zato, ker so se lansko leto začele zniževati obrestne mere. To spodbuja kreditno povpraševanje, ob tem pa so tudi razmere na trgu dela zelo ugodne. Visoka stopnja zaposlenosti, hkrati pa je bila tudi gospodarska aktivnost v Sloveniji lani dobra – in še vedno je – kljub negativnim okoliščinam, ki smo jim priča globalno, vplivajo pa tudi na poslovanje podjetij. Še vedno je napoved gospodarskega gibanja v Sloveniji pomembno nad povprečjem EU, kar nakazuje, da bi se v kratkoročnem obdobju to povečano povpraševanje lahko tudi nadaljevalo.
Do kdaj bi se po vašem mnenju lahko nadaljeval ta pozitivni trend, sploh, kot ste tudi sami omenili glede na trenutne geopolitične razmere, velike spremembe tudi na področju industrije, kar smo spremljali tudi v minulem tednu.
Po eni strani je ravnokar Evropska centralna banka ponovno znižala obrestne mere in to gotovo spodbuja zadolževanje. Po drugi strani, kot ste omenili, so se globalne razmere in pa trgovinska vojna, ki smo jim zdaj priča, šele začele. Ne vemo še, kje se bo ta trgovinska vojna končala. Lahko prinese tako negativne posledice za Evropo in evropske izvoznike bo imela. Slovenija je močno odvisna od izvoza, tako blaga, kakor tudi storitev.
Po drugi strani pa lahko seveda tudi z določenimi posledicami pozitivno vpliva na gospodarsko rast, tako da so razmere tako negotove, da je dejansko izjemno težko napovedovati, kako se bodo ti trendi razvijali v obdobju daljšem od šest mesecev ali enega leta. Tudi ne vemo, kako bodo vplivali na trg dela.
Če pogledamo povpraševanje po stanovanjskih kreditih, ki je seveda za prebivalstvo nekako najbolj aktualno, so obrestne mere po analizi našega spletnega portala upadle. Kaj je pričakovati v prihodnje, bodo obrestne mere komercialnih bank dodatno upadale?
Načeloma so obrestne mere že kar na zgodovinsko nizkih ravneh. Če izvzamemo to obdobje negativnih obrestnih mer. Posojila s fiksno obrestno mero in dolgo ročnostjo so dejansko že zdaj zgodovinsko nizka. Zagotovo se bo nadaljnje nižanje obrestne mere ECB prelilo v obrestne mere kreditov v celotnem bančnem sektorju, ampak kot rečeno, obrestne mere so ponovno že na zgodovinsko nizkih ravneh in so tako rekoč na ravni stroška kapitala, če ne morda že pri kakšni banki tudi pod. Tako da so možnosti nadaljnjega prelivanja omejene.
Če pogledava posojila podjetjem - ali tukaj morda pričakujete dodatno povečanje aktivnosti, seveda pod pritiskom dogajanja in vse večjega vlaganja tudi v obrambno industrijo?
Tako je, kot rečeno, po eni strani bodo določene industrije zaradi uvajanja carin prizadete. Po drugi strani pa seveda je pričakovati povečano investicijsko vlaganje. Tudi v Sloveniji imamo kar močen obrambni industrijski grozd. Z njim pa so povezane še nekatere druge industrije, tako da v celotnem kontekstu, je pričakovati pozitiven trend povpraševanja po kreditih in seveda tudi nekaj več investicijskega povpraševanja zaradi sprememb, ki se odvijajo na evropski in globalni ravni v določenih segmentih industrije.