Z novim letom Slovenija uradno postaja polnopravna in 23. članica Evropske vesoljske agencije (Esa), ki letos razpolaga z nekoliko nižjim proračunom kot lani (7,7 milijard evrov). S polnopravnim članstvom Slovenija začenja novo poglavje razvoja vesoljske industrije, ki je na globalni ravni v enem najbolj dinamičnih in eksponentnih obdobjih rasti. Članstvo je potrditev, da Slovenija izpolnjuje zahteve Ese, je ob tem poudarila Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne.
|
Slovenija bo kot polnopravna članica odslej lahko odločala o vseh ključnih zadevah agencije, dostopala do novih programov, povečala možnosti geografskega povračila in razvijala industrijo skozi nova delovna mesta, raziskave, razvoj in komercializacijo. |
Med pogoji za polnopravno članstvo so geografsko povračilo, s katerim Esa meri uspešnost držav članic v višini več kot 85 odstotkov, več kot 75-odstotni delež industrije v primerjavi z akademskim sektorjem in nacionalna vesoljska strategija. "Hkrati je to priznanje, da Slovenija ima možnosti konkurirati najboljšim in z njimi sodelovati," je dodala Permozer. Geografsko povračilo sredstev je za Slovenijo večje od 1, kar pomeni, da počrpamo več kot 100 odstotkov vloženih sredstev.
Slovenija bo ob vstopu v Eso plačala 1,7 milijona evrov enkratnega vložka in 2,8 milijona za članarino (do zdaj je članarina znašala 500 tisoč evrov). Slovenija bo sicer kot polnopravna članica lahko počrpala do 45 odstotkov članarine prek posebnega programa, namenjenega podpori in integraciji novih članic ter krepitvi njihovih zmogljivosti v vesoljskem sektorju.
Članarine posameznih držav članic Esa izračuna na podlagi BDP vsake posamezne članice, predstavljajo pa proračun za osnovne znanstvene programe Ese. Naslednje leto novembra se pričakuje dodatno vplačilo v t.i. opcijske programe, ki so ključni za povezovanje slovenskih podjetij z drugimi podjetji in agencijami. "Italija in druge velike države vplačujejo tudi milijardne zneske," je pojasnila in dodala, da »če želimo biti del vesoljske elite, se to mora poznati na finančnem področju.«
|
V osmih letih pridruženega članstva je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti 42,1 milijona evrov, do konca leta 2024 pa naj bi znesek dosegel 50 milijonov evrov. |
Slovenska podjetja so po besedah Permozer majhne in srednje velikosti ter so izredno uspešna pri nišnih projektih. Uspešno sodelujejo tudi z ameriško Naso in japonsko Jaxo, povezujejo se z Indijo in Alžirijo. Poleti smo poročali o Dewesoftovem sodelovanju pri poletu Ariane 6, pred kratkim je Slovenija pridružila programu Artemis Accords, ki je po poročanju STA multilateralni akt, ki vzpostavlja okvir za sodelovanje pri civilnem raziskovanju in miroljubni uporabi Lune, Marsa in drugih planetov.
Zaradi polnopravnega članstva se odpirajo tudi nove možnosti za sodelovanje z velikimi globalnimi podjetji, t.i. "prime" podjetji, kakršna so na primer Boeing, Honeywell, SpaceDev itd.
"Naša naloga je, da slovenska podjetja spravimo v njihove dobavne verige," je povedala Permozer. Vesoljska pisarna je zato že v pripravah na obisk predstavnikov velikih podjetij Airbus in Thales Alenia Space (vodilno podjetje s področja telekomunikacij, navigacije, opazovanja Zemlje itd.). "To so giganti, in če nam uspe spraviti naša podjetja v njihovo poslovno mrežo, bo to ogromen uspeh," je pojasnila sogovornica.
Opazovanje Zemlje, telekomunikacije, novi materiali, študije vplivov breztežnosti na človeško telo so le nekatera področja, ki jih izpostavlja vodja pisarne, na katerih so slovenska podjetja prepoznana kot dober partner tako Ese kot drugih agencij znotraj EU.
Nove odgovornosti zahtevajo tudi širitev same vesoljske pisarne. Ta bo v prihodnjih letih zaposlila še tri osebe. Tanja Permozer, ki je po besedah pristojnega ministrstva tudi ena ključnih in najbolj zaslužnih oseb za to, da je Slovenija prišla do polnopravnega članstva, je pojasnila, da je iz Ese že prišel namig, da bi se morala pisarna v bodoče nadgraditi v vesoljsko agencijo. "Pričakujemo oziroma delali bomo na tem, da morda v petih ali sedmih letih pridemo do tega – odvisno od razvoja in rasti sektorja in akademskega dela, saj je to največji doprinos. Kakšno strukturo imaš, ni toliko pomembno kot to, kako delaš znotraj sektorja," je dodala ob tem.
.webp){kind=icon}
