Gradbeništvo: Letos se je manj gradilo. Kaj nas čaka v 2025?

Po izjemnem letu 2023 se je vrednost gradbenih del v Sloveniji v letu 2024 zmanjšala za desetino. Na letni ravni je bila vrednost v oktobru opravljenih gradbenih del nižja za 13,4 odstotka, so ugotovili na statističnem uradu. Upadle so vrednosti vseh vrst del: pri stavbah za 17,9 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih za 14,3 odstotka in pri specializiranih gradbenih delih za 9,9 odstotka. 

Prirast obsega gradbenih del, ki je marca 2023 dosegel vrhunec, ko je bil dvakratnik povprečne mesečne realizacije iz leta 2015, je začel stagnirati. Med vsemi gospodarskimi dejavnostmi so gradbinci najbolj izpostavljeni stečajem – število insolvenčnih postopkov v panogi je v prvih devetih mesecih letošnjega leta naraslo za skoraj četrtino v primerjavi z lanskim obdobjem.

Bloomberg Adria

V Sloveniji je okoli 6.000 kilometrov državnih cest in 1.200 kilometrov železnic, pri čemer državni načrti obetajo velike obnove in nadgradnje. Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli poudarja, da imajo največji gradbinci, vključno z njihovim podjetjem, polno zasedene operativne zmogljivosti in potrjene projekte vse do leta 2026. Težave so predvsem pri manjših podjetjih, ki pogosto nimajo zadostnega kapitala.

Gregor Ficko iz Zbornice gradbeništva pri GZS opozarja, da kljub večji aktivnosti jeseni padajočega trenda ni mogoče ustaviti brez večjih državnih investicij, kot je gradnja tretje razvojne osi. Opozoril je tudi, da smo pri obnovi preveč stavili na popoplavne projekte, katerih učinek je ocenjen na 160 do 170 milijonov evrov.

Bloomberg Adria

 

Večje investicije, a premalo za vse potrebe

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Andrej Rajh je izpostavil povečevanje državnih vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo. Letos je za to namenjenih 870 milijonov evrov, leta 2025 bo milijarda, leta 2026 pa 1,2 milijarde evrov. Samo za ceste bo v letu 2024 namenjenih 435 milijonov, od tega 300 milijonov za rekonstrukcije. Kljub povečanemu financiranju še vedno ni mogoče zadostiti vsem potrebam.

Kot primer je Rajh navedel, da se stanje cest sicer izboljšuje – medtem ko je bilo leta 2016 v slabem stanju 61 odstotkov državnih cest, jih je bilo lani 50 odstotkov. A Slovenija pri tem zaostaja za sosednjo Avstrijo, kjer so zaradi višjega BDP vlaganja občutno večja.

Stanovanjska gradnja in opozorila za prihodnost

Ficko in Mugerli sta se strinjala, da je treba povečati obseg gradnje stanovanj, saj je ta trenutno pretežno v rokah zasebnih investitorjev. Med vzroki za večje število stečajev pa izpostavljata pomanjkanje izkušenj pri nekaterih izvajalcih in nezadostno kapitalsko osnovo številnih manjših podjetij.

Čeprav popoplavna obnova poteka, Mugerli opozarja, da ne gre zanemariti drugih infrastrukturnih projektov, saj lahko to vodi do še večjih težav na dolgi rok.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar