ECB opozarja: Možnost gospodarskih in finančnih šokov velika

"Čeprav so izboljšani gospodarski obeti, ohlajanje inflacije in okrevanje zaupanja vlagateljev pripomogli k finančni stabilnosti v evrskem območju, pa obeti ostajajo negotovi," je Evropska centralna banka (ECB) zapisala v poročilu finančne stabilnosti. Kot so opozorili, je možnost gospodarskih in finančnih šokov v okolju povečane geopolitične in globalne politične negotovosti velika.

"Geopolitična tveganja še naprej zamegljujejo obete za finančno stabilnost," je dejal podpredsednik ECB Luis de Guindos. Dodal je, da so se pogoji finančne stabilnosti izboljšali ob zmanjšanih tveganjih recesije in nižji inflaciji, a je treba še naprej graditi na odpornosti finančnega sistema v luči svetovne gospodarske in geopolitične negotovosti.

Finančni trgi ostajajo občutljivi na nadaljnje neugodne pretrese, menijo na ECB. Medtem ko so pričakovanja o sproščanju denarne politike povečala optimizem pri ocenah tveganja vlagateljev, bi se razpoloženje po njihovem mnenju lahko hitro spremenilo. 

Geopolitične napetosti se samo stopnjujejo, odkar je Rusija leta 2022 vdrla v Ukrajino, najnovejša točka spora pa je Bližnji vzhod. V politiki se prav tako pričakujejo spremembe, ključna bo predvsem ameriška predsedniška bitka, saj se želi nekdanji predsednik Donald Trump novembra vrniti v Belo hišo. Pomembne bodo seveda tudi volitve v Evropskem parlamentu prihodnji mesec.

Splošne grožnje stabilnosti manjše kot pred pol leta

Kljub mračnemu geopolitičnemu ozadju pa so se možnosti za mehak pristanek evropskega gospodarstva povečale, saj se inflacija umirja proti ciljnima dvema odstotkoma brez skoka brezposelnosti. Evropska komisija je v sredo napovedala, da se bo rast cen umirjala hitreje, kot je bilo pričakovano, obeti za gospodarsko okrevanje pa so ostali nedotaknjeni.

"To pomeni, da so se splošne grožnje finančni stabilnosti zmanjšale v primerjavi z zadnjim poročilom pred šestimi meseci," so sporočili iz ECB. To se odraža tudi v prihodnji smeri obrestnih mer ECB, ob čemer so člani Sveta ECB napovedali zelo verjeten prvi rez obrestnih mer v juniju, odločitev pa ostaja odvisna od vhodnih podatkov.

Druga skrb so javne finance. Po napovedi Evropske komisije se proračunski primanjkljaji držav, ki so se močno povečali zaradi pandemije in energetske krize, ne zmanjšujejo tako hitro, kot se je predvidevalo. Medtem ko so razmere na finančnih trgih trenutno razmeroma ugodne, so po mnenju ECB zaradi visoke ravni dolga evropske vlade ranljive za zunanje pretrese, če bodo morali povečati porabo. 

Vlagatelje skrbi trajna dobičkonosnost bank

Čeprav banke evrskega območja po oceni ECB ostajajo odporne, pa nizke ocene bank kažejo, da so vlagatelji zaskrbljeni glede trajnosti dobičkonosnosti bank. ECB izzive bank strne v tri točke: skrbi glede kakovosti bančnih sredstev naraščajo, stroški bančnega financiranja ostajajo visoki, tudi če bodo obrestne mere začele upadati, prihodki bank se lahko zmanjšajo zaradi nižjih prihodkov od posojil s spremenljivo obrestno mero.

Na splošno je bančni sistem evrskega območja glede na močan kapitalski in likvidnostni položaj dobro opremljen za obvladovanje teh tveganj, menijo na ECB. "Da bi ohranili in okrepili odpornost bank v negotovem makrofinančnem okolju, je priporočljivo, da makrobonitetni organi ohranijo obstoječe kapitalske blažilnike," priporočajo v evropskem bančnem regulatorju.

Veliko vlogo pri zmanjševanju tveganj za finančno stabilnost pa bi po oceni ECB imelo izvajanje celovitega makrobonitetnega okvira za nebančne subjekte in bolj integriran nadzor teh po vsej EU. Odporen nebančni finančni sektor bi podprl napredek k uniji kapitalskih trgov v Evropi.