V katere energetske vire bi vlagali vodilni v slovenski energetiki?

Slovenski energetski sistem je stabilen, kar se je pokazalo tudi ob zadnji krizi, ko kljub strahovom ni prišlo do pomanjkanja ali težav z dobavo. Se je pa izkazalo, da so disrupcije v energetskem sistemu lahko drage. Zato je treba razmišljati o novih virih za prihodnost, so prepričani vodilni v slovenskih energetskih družbah.

Čas je glavni izziv slovenske energetike, je prepričan predsednik Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo električne energije Uroš Blažica. Idej je veliko, tudi uporabnih in dobrih, časa za vpeljavo pa malo. "Vse hočemo zdaj in takoj, po možnosti poceni in zastonj. Težavi sta torej čas in denar, vse drugo je rešljivo," je ocenil na dogodku Inovacije v energetiki v organizaciji družbe Prosperia, ki je včeraj potekal na Brdu.

Z njim se je strinjal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj, ki je glede nedavnih "šokov" s ceno električne energije dejal, da ko nečesa zmanjka, se trg sicer hitro odzove, a to stane. Tehnologija na področju elektrike se hitro razvija, a njena implementacija lahko traja tudi po več let. Pri tem pogosto trčimo na čeri in ovire, zato ne bi smeli odlašati z razmislekom o prihodnosti, pravi.

Bo vodik energent prihodnosti?

Če bi moral kot zasebni vlagatelj staviti na en energetski vir prihodnosti, bi direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc stavil na obnovljive vire. "Omenjali smo vodik, zanimiv je tudi sintetični metan, vse skupaj ima velik potencial za vse vlagatelje. Vemo, da so cene v primerjavi z drugimi energenti razmeroma visoke, a vidimo tudi, kakšne so napovedi povpraševanja v prihodnosti," je ocenil. Rast naj bi bila čez nekaj deset let precej hitra, kažejo projekcije iz ZDA, dodaja.

STA

 

Slovenija je zdaj na točki, ko bodo morale slediti velike naložbe v energetiko. Kljub temu pa bi morali z velikimi finančnimi vložki še malo počakati. "Nismo tisti, ki si lahko privoščijo, da preizkušajo novitete. Kupujemo preizkušeno tehnologijo, a moramo vedno slediti trendom v Evropi. Stavim na obnovljive pline," je dejal Eberlinc.

Na obnovljive vire bi stavil tudi Tomaž Štokelj, ki sicer meni, da slovenska energetika ne zaostaja veliko za drugimi evropskimi državami, morda se je nekaj manj v zadnjih letih vlagalo le v nove proizvodne zmogljivosti. Te bo v prihodnje treba okrepiti, saj vsi trendi, predvsem električna mobilnost, kažejo na povečanje povpraševanja v prihodnje.

Politična odločitev je bila, da gremo v zmanjšanje ogljikovega dioksida, kar pomeni, da bodo termoelektrarne vse manj rentabilne. Prvi mož HSE bi investiral v nizkoogljične vire, kot je nov blok nuklearke. "Kdaj to izvesti in s kakšnimi tehnologijami, pa je drugo vprašanje. Kot tudi, kako nadoknaditi zamujeno. Odkar je bil postavljen šesti blok Termoelektrarna Šoštanj, je bila naša glavna vizija varčevanje, a to tudi pomeni, da novih investicijskih projektov ni bilo," je spomnil.

Prihodnost vodika v Sloveniji

Marjan Eberlinc, ki vodi družbo, ki upravlja plinovode v Sloveniji, meni, da je struktura tega omrežja vsaj deloma ustrezna tudi za prenos vodika, ki bi bil primešan plinu. Novo traso plinovoda, ki je bila zgrajena pred desetimi leti, bi bilo z nekaterimi dograditvami že mogoče uporabiti za prenos vodika, je prepričan.

Ob tem je Štokelj opozoril, da bo preteklo še veliko časa, ko bo vprašanje omrežja pri nas relevantno vprašanje. "Še kar nekaj časa bo minilo, da bo Slovenija proizvedla več vodika, kot ga transportno omrežje lahko prenese. Bolj pomembno bo v predhodnih fazah vprašanje, kje dobiti dovolj proizvodnih virov," je ocenil.

HSE je kot partner del projekta Severnojadranske vodikove doline, s katerim želijo v konzorciju regijskih partnerjev leta 2027 (torej dve leti pred koncem projekta) začeti proizvajati vodik. V Sloveniji bodo pilotni projekt začeli na območju Termoelektrarne Šoštanj. Pri tem velja opozoriti, da gre za pilotne projekte, ki še nekaj časa ne bodo rentabilni in bodo za konkurenčno ceno elektrike potrebovali subvencije. Kdaj bi cena lahko postala konkurenčna in rentabilna, pa vodilni v slovenski energetiki ne želijo špekulirati.

Velika težava pri nas še vedno umeščanje v prostor

Vsi sodelujoči v razpravi so se strinjali, da največja težava pri razvoju in napredku energetike v Sloveniji umeščanje v prostor. "Največje ozko grlo je umeščanje projektov v prostor. Pri jedrski energiji je vsaj njen vpliv na biodiverziteto v okolici tako majhen, da lahko upam, da bomo šli hitro naprej. A to je le ena od točk, na kateri se pogosto spotikamo. Razmišljati bi morali, kako bomo vzpostavili okolje, da bomo omogočili napredek in se tudi to, kar danes deluje, ne bo poslabšalo," je poudaril generalni direktor Gen energije Dejan Paravan.

STA

 

Do težav pri umeščanju energetskih objektov v prostor ne prihaja le pri večjih elektrarnah, temveč tudi pri manjših in preprostih objektih, ki so nujni za krepitev robustnosti električnega omrežja. "Ob vseh novih tehnologijah je neizbežna krepitev robustnosti omrežja – gre za tisoče majhnih projektov na terenu, kjer pa nam bo brez optimizacije postopkov in tipizacije rešitev pri umeščanju preprosto zmanjkalo časa," je bil jasen Uroš Blažic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar