Robert Medle je vodja družinskega podjetja Roletarstvo Medle. Glavni produkti podjetja so rolete in žaluzije ter polizdelki za izdelavo rolet, žaluzij in PVC-oken. Medle vodi družinsko podjetje, ki se je razvilo iz očetove delavnice. V 20 letih njegovega vodenja se je število zaposlenih povečalo s 50 na 200.
Produktivnost se je v zadnjih treh letih povečala za izjemnih 30 odstotkov. V zadnjem letu je prejel tako priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za podjetnika leta kot nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke.
Produktivnost v vašem podjetju se je v zadnjih treh letih povečala za 30 odstotkov. Izjemno povečujete produktivnost. Kako ste to dosegli?
Produktivnosti namenimo res veliko sredstev in časa. Dejansko smo to uspeli z digitalizacijo procesov. Nadzorujemo vse proizvodne procese na način, da merimo čase, dobro načrtujemo. Po drugi strani zelo veliko vlagamo tudi v novo tehnološko opremo. Lani smo namenili okoli pet milijonov evrov v tehnološko opremo, letos je v načrtu šest milijonov evrov, vse s ciljem, da postanemo bolj produktivni. Tako smo v zadnjih treh letih res povečali produktivnost za 30 odstotkov.
Govorili ste o milijonih. Koliko pa je to v odstotkih, koliko denarja, dobička vlagate v razvoj?
Težko je reči, koliko dobička. Dejstvo je, da si skoraj ne izplačujem dobička, da vse ostane v podjetju. Ne morem reči, da to financiramo iz dobička, ampak iz lastnih sredstev.
Bloomberg Adria TV
Število zaposlenih se je, odkar ga vodite, povečalo za štirikrat. V koliko letih ste načrtovali takšno rast?
Direktor sem od leta 2004, pri čemer sem imel še kakšna tri ali štiri leta pomoč staršev. Pred krizo sem ostal sam in čez prvo krizo finančno leta 2008 sem podjetje že sam pripeljal jaz, seveda s pomočjo žene. Rastemo organsko. Ni glavni cilj na vsak način stremeti k rasti. Lani je bilo zame eno najboljših let, ko smo na začetku leta spustili cene, ker so se surovine pocenile. Konec leta smo imeli samo tri odstotke več prometa, ampak smo dobiček povečali za deset odstotkov, dodano vrednost na zaposlenega za deset odstotkov, vsi kazalniki so zrasli za 10 odstotkov, tako da smo bili res zelo zadovoljni.
O kakšni dodani vrednosti govoriva?
Mislim, da smo lani končali leto pri okoli 85 tisoč evrih dodane vrednosti na zaposlenega.
Torej krepko nad državnim povprečjem. Zaposlenih imate pa koliko?
V dveh podjetjih skupaj nas je skoraj 200.
Pogosto poudarjate pomen odnosa do zaposlenih. Kakšen je ta odnos?
To mi je pravzaprav najbolj pomembno. Sam ne bi mogel uspeti. Glavni cilj je, kako imeti dobro ekipo. Tej ekipi moraš zagotoviti sredstva in dobre odnose, veliko delamo na odnosih. Organiziramo družabna srečanja, udeležujemo se raznih športnih prireditev, tekmujemo, med našimi posebnostmi je na primer, da ponujamo brezplačno sadje, imamo lastno vulkanizersko delavnico, da zaposlenim ni treba izgubljati časa z menjavo gum, torej jim dopoldne, ko so v službi, zamenjajo gume. Veliko je teh stvari, ampak res je cilj kvalitetno delati s sodelavci.
Podjetja morajo biti tekmovalna
Konkurenca v branži je ostra. Je bolj ostra doma, v tujini, kaj je tisto, kar pa na drugi strani omogoča preboj? Je to vlaganje v zaposlene, v razvoj?
Konkurence je ogromno, močna je v tujini in pri nas, ampak to nas dela močnejše. Svoj športni duh skušam prenesti v podjetje in uspešna podjetja so tekmovalna podjetja.
Šport ste prenesli v posel. V katerem športu ste najbolj doma?
Trenutno bi rekel kolesarjenje pa potem smučanje. Prej sem igral košarko, ukvarjam se z vodnimi športi, potapljanjem. Tega je dosti, samo, da se gibam.
Poudarjate tudi pomen sodelovanja, tudi s konkurenco?
Da, dejansko imamo s skoraj vso konkurenco korektne odnose. Velikokrat si pomagamo, če zmanjka materiala, si drug drugemu kaj posojamo, kaj več niti ne. Ampak ravno prav, bom rekel.
Kolikšen tržni delež imate? Koliko prodate v Sloveniji, koliko v tujini?
V Sloveniji so naši dobavitelji ocenili, da imamo okoli 25 odstotkov tržnega deleža. Doma prodamo neposredno okoli 35 odstotkov, ocenjujemo pa, da skupaj okoli 65 odstotkov naših izdelkov konča na tujih trgih.
Zato, ker delate za slovenska podjetja, ki potem izvažajo naprej, na primer Adria dom?
Tako, Adria dom je eden od njih, dejansko delamo tudi za druge slovenske izvoznike.
Kakšen je odnos s podjetji, katerih dobavitelj ste?
Poskušamo imeti čim boljšega.
So pritiski, da znižujete stroškov? Se da prenesti višje vhodne stroške, inflacijo, stroške energentov v končne cene?
Kot sem rekel, dejansko moramo delati vzajemno. Če gre cena surovine navzdol, gremo tudi mi s ceno navzdol. Če pa gre cena surovine navzgor, gremo s ceno navzgor. Kar se tiče drugih stroškov, pa za zdaj kompenziramo z ekstremnim povečanjem produktivnosti in za zdaj tega ne vračunamo v cene.
bloomberg adria TV
Ponudbe za prevzem
Načrtujete morda kakšne prevzeme?
Prevzemi so zanimivi, predvsem ker vidim, da veliko manjših podjetij iz naše branže nima ustreznih naslednikov in skušajo to vprašanje rešiti s prodajo. Me zanimajo, ampak za zdaj še nisem nič kaj pametnega našel.
Dobivate kakšne prevzemne ponudbe?
Tudi k nam prihajajo ponudbe iz tujine, ampak za zdaj me prodaja ne zanima. Cilj je, da podjetje ostane v družinski lasti, v slovenski lasti.
Omenila sva že višje cene energentov in surovin. Kako v branži, kot je vaša, čutite krizne razmere v svetu, ko gre svet iz ene vojne v drugo? Se to pozna pri cenah materialov, ki jih imate?
Zadnjih nekaj let opažamo, da so te krize veliko bolj pogoste, prej smo imeli krizo leta 2008, potem ni bilo do covida nič. Potem pa takoj surovinska kriza pa vojna v Ukrajini, zdaj hutijevski uporniki zapirajo Rdeče morje, kar nam nekoliko otežuje zadeve in draži. Ampak enostavno smo videli, da se je treba s tem sprijazniti in hitro ukrepati, kolikor se pač da.
Treba je biti iznajdljiv v poslu?
Ves čas!
Govorila sva že o odnosu do zaposlenih, kako pa gradite odnose z okolico? Vedno poudarjate, da je to pomembno.
Smo precej družbeno odgovorni. Zelo veliko vračamo v lokalno okolje. Sponzoriramo športna društva, kulturne dogodke, gasilce, športne klube, ogromno sredstev dajemo nazaj skupnosti. To ti da nekaj dobrega, tudi malo več spoštovanja okolice in se nam nazadnje tudi pozna pri zaposlovanju, kjer moram reči, da za večino delovnih mest nimamo nekih večjih težav pri zaposlovanju.
Drugih ambicij nimate v lokalnem okolju? Morda prevzeti še kakšne druge funkcije, ker vem, da ste spoštovani v okolici?
V politiko zagotovo ne bom šel, sem pa že član programskega sveta Zavoda za šport v Novem mestu, pa tudi član skupine za razdeljevanje sredstev v športu, ampak to je limit.
Zeleni prehod
Veliko stavite na zeleni prehod, na zelene tehnologije. Koliko ste samooskrbni, kar se tiče električne energije?
To je tudi eden od stebrov, ki smo se ga resno lotili. Recimo, vse strehe imamo pokrite s sončnimi elektrarnami, tako da bomo dejansko letos proizvedli več električne energije, kot jo bomo porabili. Tudi park viličarjev je že popolnoma električen, imamo dve službeni električni vozili. Zdaj se že pogovarjamo o prvem električnem tovornjaku. Pregledali smo embalažo, izločili smo skoraj vso folijo, imamo povratne palete. Dali smo si izračunati ogljični odtis za proizvode, v kratkem bomo dobili rezultate in bomo skušali potem še izboljšati ogljični odtis. Za nas je to pomembna stvar.
Je to vaš lastni motiv ali vas spodbujajo tudi smernice ESG?
Za zdaj je to moj lastni motiv, počasi pa zaznavamo, da je na nekaterih razpisih že treba predložiti tudi dokaze, koliko je opravljenega dela v tej smeri.
Tudi banke že zahtevajo upoštevanje smernic pri kreditiranju, se veliko o tem pogovarjajo?
To je res. Smo bili pa pred časom na nekem sejmu, skušamo namreč skleniti posel z zelo velikim kupcem. Drugo vprašanje, ki ga je imel, je bilo, koliko delate na zelenem prehodu. Morali smo poročati o tem in prvič sem to doživel v praksi.
Se je vlaganje torej obrestovalo?
Da, zagotovo. Smo mu imeli kaj povedati.
Na kaj ste pri svojih produktih ponosni, kaj je tisto, kar vas dela drugačne, boljše?
Pri produktih je na prvem mestu vedno na kakovost. Po drugi strani pa mora biti ta kakovost za primeren denar. Se pravi, lahko bi naredil še kakovostnejše produkte. Z lahkoto. Samo mora biti tudi sprejemljiva cena na drugi strani, tako da skušamo najti najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.
Smo pa na ta račun razvili kar nekaj zelo dobrih produktov. Kot sta naša roleta falcon in žaluzija krater, s katero smo tudi svetovni trend setter. To je bila tudi naša največja napaka, ko smo razvili žaluzijo krater. Šli smo jo predstavit na sejem v Stuttgart, a je nismo prej patentirali. In to je bil izjemen prodajni uspeh. Takrat se nam je odprl trg Avstrije, Nemčije, Švice. Gre za žaluzijo, kjer je glavni prihranek na izredno hitri montaži, štirikratno se pohitri montaža žaluzije. In čez dve, tri leta, ko je bil naslednji sejem, so imeli že skoraj vsi glavni proizvajalci takšno žaluzijo. Ampak mi jo še vedno dobro prodajamo, to je najbolj pomembno.
Ste se naučili, da inovacije patentirate?
Od takrat naprej vse patentiramo.
Kakšne ukrepe na področju razvoja podjetništva si želite od vlade, kaj pričakujete? Če se vrnem korak nazaj, ko sva govorila o razvoju, imate težave pri pridobivanju kadrov, inženirjev, so težave obdavčitve plač?
To podjetniki opozarjamo že dve leti, niso primerno obremenjene glede na sosednje države. Kar se tiče drugega, pa bi bil najbolj vesel, da nas politika pusti pri miru in da nam ne daje dodatnih birokratskih del. Recimo, kot je bila zadnja neumnost z registracijo delovnega časa. Samo pustite nas delati, ne nas še dodatno obremenjevati, pa mislim, da se bomo že sami znašli.
Pa bodo potem tudi rezultati verjetno vidni?
Tako, da.
Kakšen je vaš moto v poslu, pa tudi v življenju?
Za zdaj mi še uspeva, da pridem v službo z veseljem, in želim tudi, da večina sodelavcev pride z veseljem v službo. Pa po drugi strani, da če imam jaz rad prosti čas, da ga omogočim tudi sodelavcem. Tako da pri nas proizvodnja v 98 odstotkih dela enoizmensko, se pravi delamo samo v dopoldanskem času. Samo ena linija je, kjer morata dva delati občasno v popoldanskem času. Ampak to je bistvo, želim splošno zadovoljstvo in seveda, da smo dovolj dobri, da smo boljši od konkurence, da si lahko kaj več privoščimo.
Celoten posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.
.webp){kind=icon}
