.webp){kind=icon}
V javni obravnavi je novela zakona o podpornem okolju za podjetništvo, a glavne podjetniške organizacije zakonu očitajo, da znova ne ureja statusa zbornic, ki pomenijo glavno podporno okolje tudi za mala in srednje velika podjetja.
Predsednik državnega sveta in podjetnik Marko Lotrič navaja, da prav mala in srednje velika podjetja zajemajo 99 odstotkov vseh podjetij, zaposlujejo 70 odstotkov vseh zaposlenih in ustvarjajo 65 odstotkov dobička vseh podjetij. In kaj zares potrebuje podjetništvo? Zakaj število članov v zbornicah upada in kaj mora storiti država, da bi zagotovila njihovo delovanje?
Kot je pojasnil v studiu Bloomberg Adria, je zbornični sistem po spremembi izpred 15 let, ko je članstvo postalo neobvezno, začel izgubljati število članov in posledično financiranja. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, se za članstvo odloči okoli 20 odstotkov podjetnikov. ''To je tudi v kulturi slovenskega podjetnika, da poskuša prihraniti pri stroških,'' pravi Lotrič. Ob tem poudarja, da zbornice opravljajo analize, ankete, zbirajo podatke in zagotavljajo pomoč vsem podjetjem. Zaradi pomanjkanja denarja so po Lotričevih besedah zbornice primorane v krčenje zaposlenih.
Iz letnega poročila Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izhaja, da so lani zaposlovali 153 oseb oziroma tri več kot leto prej. GZS izdaja tudi razne licence in dovolilnice za cestni promet, kot so taksi nalepke, CEMT-dovolilnice, licence za vozila ali potrdila za voznike iz tretjih držav. Ob analitiki, organizaciji dogodkov, arbitražnega in častnega razsodišča v GZS delujejo tudi različne področne, pa tudi regionalne zbornice.
"Lahko bi rekel, da nekatera podjetja, posamezniki izkoriščajo plemeniti del gospodarstva in obrti, ki čuti potrebo po povezovanju," je kritičen Lotrič.
A dejstvo je, da zbornice že dalj časa opozarjajo na to težavo, minister Han pa ponavlja mantro, da ima gospodarstvo njegovo podporo. Nazadnje je na srečanju z reprezentativnimi zbornicami v državnem svetu povedal, da ima gospodarstvo v njem sogovornika. Zakaj je torej prav ministrstvo Matjaža Hana v javno obravnavo poslalo predlog zakona, ki ne predvideva ureditve tega področja?
''Tudi sam sem začuden, da v predlogu zakona ni nakazana ta rešitev,'' odgovarja Lotrič. A upa, da bodo njihovi predlogi sprejeti, saj Han v tem mesecu pričakuje pripombe in predloge za ureditev financiranja.
Kaj konkretno bodo predlagali ministrstvu? Obvezni prispevek v določeni višini ''nekaj 100 evrov'' za srednje velika podjetja in nekoliko nižji znesek za mala podjetja.
Kako se trenutno financirajo zbornice?
Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal je na posvetu v Državnem svetu opozorila, da je potrebno urediti reprezentativni status zbornic. Veljavna zakonodaja ne zahteva obveznega vplačevanja članarin. A, kako se torej zbornice financirajo trenutno?
S tem vprašanjem smo se obrnili za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) in Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS).
Med tremi omenjenimi je po finančnih sredstvih in številu zaposlenih GZS največja. Trenutno zaposluje 146 oseb, razpolaga pa z letnim proračunom v višini okoli 13 milijonov evrov. Le 40 odstotkov celotnega proračun predstavljajo članarine, 60 odstotkov pridobijo iz naslova tržnih storitev, organizacij dogodkov oz. strokovnih posvetov, posebnih projektov ipd.
Članarine v zbornicah se razlikujejo, določene pa so tudi glede na velikost podjetja, število zaposlenih, tudi dobičkonosnost posameznega podjetja. V GZS tudi glede nato, za katero panogo gre, a nam iz GZS podatka o tem, kako se gibljejo cene članarin, niso sporočili.
Obrtno podjetniška zbornica nam je odgovorila, da je največja zbornica po številu članov, trenutno ima 53 zaposlenih, in 4,7 milijonov evrov visok letni proračun. V zadnjih 10 letih se je gibal med 3,8 in 4,7 milijoni.
Tudi OZS več kot polovico vseh finančnih sredstev pridobi iz tržnih storitev. Ob uvedbi prostovoljnega članstva so število zaposlenih znižali za približno 30 odstotkov. Članarine se pri njih gibljejo od 12 evrov za člane, ki opravljajo domačo ali umetnostno obrt do 50 evrov mesečno za člane, ki zaposlujejo 21 in več zaposlenih. Samostojni podjetniki, ki nimajo zaposlenih in so edini lastniki, vplačujejo 25 evrov mesečno, na perimer. A, pomemben podatek je, da članarine vplačuje le 20 odstotkov vseh članov obrtno-podjetniške zbornice.
Trgovinska zbornica Slovenije ima osem zaposlenih in 780 tisoč evrov visok letni proračun. Članarine, ki se pri njih gibljejo od 50 do 150 evrov za mikro in mala podjetja, predstavljajo 85 odstotkov celotnega proračuna trgovinske zbornice. Preko projektov in javnih pooblastil v proračun prinesejo tri do pet odstotkov finančnih sredstev, preostanek pa pridobijo s ponujanjem storitev na trgu. Članstvo za podjetja, ki letno nimajo prihodkov višjih od 24 tisoč evrov, je pri njih brezplačno.
Članek je bil v zadnjem delu dopolnjen s podatki o financiranju zbornic.
