.webp){kind=icon}
Na svetovni ravni je na davčnem področju vse več aktivnosti za večje izenačevanje obdavčitev, da podjetja dobičkov ne bi selila v davčno ugodnejša okolja. Gre za tako imenovana pravila GLoBE, ki se jim je pred tremi leti pridružilo 140 držav. Letos je 36 držav, med njimi Slovenija, implementiralo minimalno obdavčitev, a med njimi ni najmočnejšega svetovnega gospodarstva, Združenih držav Amerike.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedala Katarina Kresal, vodilni partner svetovalne družbe Andersen v Sloveniji in koordinator regije Srednje in Vzhodne Evrope v družbi, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjuje, da bo na letni ravni zaradi implementacije minimalne obdavčitve vplačanih med 150 in 190 milijardami evrov več davkov.
Dobiček podjetij s skupnim letnim prometom v znesku najmanj 750 milijonov evrov je namreč obdavčen po minimalni davčni stopnji 15 odstotkov. Čeprav ZDA trenutno niso del dogovora in ima pri dogovoru zadržke tudi Kitajska, Kresal ocenjuje, da je ''velik uspeh, da smo prišli tako daleč, da je vsa Evropska unija sprejela ta pravila''.
Nova pravila imajo po njeni oceni velik potencial. Omogočajo, ''da se tudi od hčerinskih ameriških podjetij v Evropi pobira novi davek,'' razlaga sogovornica globalni učinek. V Evropski uniji pravila veljajo za vse države, le pet članic si je izborilo časovni odlog. Pravi učinek uvedbe novih pravil bo sicer viden šele čez nekaj let.
Bloomberg Adria
Izziv za podjetja
Bodo pa nova pravila GLoBE pomenila izziv za podjetja. ''Gre za precej obsežen in zapleten sistem pravil, to je verjetno eno zajetnejših področij, ki jih zakonodaja ureja na področju davkov,'' pravi Kresal. Podjetja se morajo najprej seznaniti s temi pravili, obstajajo namreč razlike v interpretaciji med državami.
Drugi izziv za podjetja bo, da je ''treba zbirati zelo veliko podatkov, kar poveča tudi stroške dela,'' opozarja Kresal. Obenem pa so pravila izziv tudi za državo. ''V Sloveniji smo imeli zelo razvejan sistem olajšav, na primer za razvoj, raziskave, investicije, za davčno izgubo in tako naprej. In to je v koliziji interesov z globalnim minimalnim davkom,'' pojasnjuje sogovornica.
Podjetje, ki bo vlagalo, na primer v investicije, bo imelo ustrezne olajšave. A če celotna skupina, katere del je podjetje, ne bo dosegla zadostnih vlaganj, bo moralo matično podjetje še vedno plačevati davek. ''To je izziv za podjetja, da spremenijo svoje strategije, in za vlado, da najde drug način stimuliranja, recimo investicij v zelena področja,'' pravi Kresal.
Tako kot pri poročanju o standardih ESG se tudi tu gleda ves sistem, torej celotna dobaviteljska veriga. To pa bo izziv tudi za Finančno upravo Republike Slovenije, saj bodo morali tudi na davčni upravi obdelati veliko podatkov.
Podoben izziv po besedah sogovornice za podjetja predstavljajo tudi merila ESG. Od naslednjega leta bodo morala namreč podjetja poročati o trajnosti njihovega poslovanja. Večja podjetja so po besedah Kresal pripravljena na to, sploh tista, ki kotirajo na borzi, saj so mnoga že pripravila poročila skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).
Veliko podjetij, sploh manjših, pa ''se ne zaveda, kaj pomeni ESG, se ne zavedajo, da to ostaja z nami,'' opozarja sogovornica. To pomeni, da morajo za poročanje naslednje leto ustrezno zbirati podatke že letos, ''se reorganizirati, prilagoditi strategije, zato so včasih panični,'' razloži sogovornica izkušnje, ko podjetjem predstavijo vse naloge poročanja. Zato morajo pri tem sodelovati vsi sektorji podjetja, vodstvo pa je tisto, ki mora dati ustrezne usmeritve.
Celoten pogovor v priloženem videu.
