Pomanjkanje ključnih surovin do 2050 vse verjetnejše

Suša in vročina bosta do leta 2050 tudi v primeru optimalnega scenarija minimalnih izpustov toplogrednih plinov ogrožali proizvodnjo najpomembnejši rudnin, kovin in pridelkov. Vodilni v gospodarstvih morajo zato pospešiti načrte za zaščito proizvodnje surovin, ugotavljajo v raziskavi podjetja PricewaterhouseCoopers (PwC) o podnebnih tveganjih za devet ključnih produktov.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Thomas Magill, vodja predstavništva PwC v Sloveniji, ima ''suša močan vpliv na razpoložljivost, dostopnost, stroške, količino in kakovost pridobivanja kovin in mineralov''.

Zato opozarja, da morajo podjetja ''razumeti tveganja, se prilagoditi in izvajati trajnostne procese, da bi zmanjšala ta tveganja''. Ključni element pri vseh postopkih pridobivanja in pridelave ključih surovin pa je voda. Ta namreč vpliva na končne cene teh produktov.

Večje kot so težave pri pridobivanju zadostnih količin vode, višje bodo njene cene. Kar bo vplivalo na inflacijo. Če vode ne bo dovolj, pa to lahko pomeni stagnacijo ali ustavitev rasti gospodarstva, opozarja sogovornik.

Velika vloga Evrope

Pri uvajanju zelenih praks je Evropa med vodilnimi celinami. Sooča se z drugačnimi tveganji od drugih celin, pravi Magill. V Sloveniji smo se soočali s poplavami, na Bližnjem vzhodu se soočajo z vojno, v Brazliji z ogrožanjem amazonskih pragozdov. Za spremembe se moramo učiti drug od drugega.

''Treba je razumeti, kaj vpliva na druge. Iz tega se naučiš, postaneš bolj odporen na podnebne spremembe. Z izvajanjem trajnostne prakse ustvarjate bolj trajnostno prihodnost,'' je jasen voda PwC v Sloveniji. V to je treba vključiti tudi partnerje in deležnike.

Bloomberg TV

 

Zato je nujno ''omejevati ogljični odtis, ključna je dobavna veriga,'' opozarja Magill. Tu je Evropska unija že aktivna pri uvajanju poročanja, skladnega s smernicami ESG. Velik pomen sogovornik pripisuje tudi pomenu obnovljivih virov energije in bolj trajnostni kmetijski proizvodnji.

Ponovna izraba obstoječih virov

Pomembna je tudi ponovna izraba materialov, ki smo jih že pridobili. ''Potreba po virih se ne bo nikoli spremenila, bodimo realni. Mislim, da je ključno vprašanje, če želimo nadaljevati z rastjo, ali bomo proizvajali novo iz novega,'' opozarja Magill na velik pomen recikliranja in ponovne uporabe, saj s tem bistveno znižamo ogljični odtis.

Na tega vplivajo tudi rastoče populacije v državah, kot so Indija, Kitajska, Nigerija in številne druge. Sogovornik meni, da moramo znati stopiti v njihove čevlje. Tudi v teh državah imajo potrebe po virih, ki se ne bodo manjšale. Zato je vprašanje, kako v teh državah spodbujati spremembe.

''Obstajajo finančne spodbude, lahko pomagate s programi v zvezi s trajnostjo. Ampak mislim, da je ključni element za zeleni prehod izobraževanje, osredotočenje na mlade, ki so še v šolah,'' pravi Magill o tem, da je treba predvsem te generacije izobraževati o trajnosti.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar