Ali so visoke obrestne mere vplivale na dolg države?

Čeprav ECB še ni začela zniževati obrestnih mer, so nekatrere slovenske banke začele zniževati obrestne mere za gospodinjstva. Slovenci so lani zmanjšali apetite po zadolževanju. Obseg stanovanjskih posojil se je povečal le za 0,6 odstotka, predlani pa je rast dosegla rekordnih 9,9 odstotka. Slovenska podjetja so se zadolžila za več kot milijon evrov z 0,6-odstotnimi obrestmi, medtem ko je bilo povprečje evroobmočja 4,2-odstotno.

Stanovanjska posojila, ki so bila glede na lansko povprečje za 0,4 odstotne točke višja od evrskega območja, so bila januarja nižja za 0,2 odstotne točke.

Kako pa je politika ECB vplivala na zadolževanje države? O tem in morebitnih nadaljnjih potezah entralnih bank ter vplivih geopolitičnih razmer nanje, smo govorili s profesorjem dr. Mojmirjem Mrakom s katedre za denar in finance ter katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje Ekonomske fakultete v Ljubljani. 

Že uvodoma je pojasnil, da višje obrestne mere niso ključno vplivale na dolžniško obremenjenost države, saj, da se ta povečuje počasi. Če smo v letih 2013, 2014 plačevali rekordne obresti v višini več kot milijarde evrov, je zakladnica pozneje z menjavo kreditov z ugodnejšimi obrestmi te zneske znižala na okoli 700 milijonov evrov. "Zdaj gremo počasi gor, ampak smo bistveno pod zneski iz leta 2013, 2014," je povedal dr. Mrak.

Razmerje med dolgom države in BDP v zadnjih letih upada, kar je posledica višje gospodarske rasti in nižjega dolga. Slovenija je še vedno pod 70 odstotki. Z novimi fiskalnimi pravili bo javnofinančni deficit še nižji, zato bi morala biti smer gibanja proti 60 odstotkom, meni dr. Mrak, a ob tem vseeno ostaja previden. "Je pa trenutno toliko geopolitičnih tveganj v svetu, da lahko ena stvar vse bistveno spremeni : tudi v tem, da gre vse v popolnoma drugačni smeri, torej v smeri povečevanja dolga," je previden Mrak.  Morebitna zaostrovanja geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu bi lahko dvignila cene nafte, kar bi inflacijo lahko obrnilo navzgor in posledično tudi vplivalo na odločitve centralnih bank o nižanju obrestnih mer. V primeru stabilnih razmer pa meni, da obrestne mere tudi ob morebitnih postopnih nižanjih v prihodnje ne bodo bistveno drugačne in da bo šlo za "nianse". 

Celotni pogovor si lahko ogledate v priloženem videu. 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar