Kako naj podjetja uspešno črpajo evropska sredstva?

Slovenija ima iz evropskega kohezijskega sklada do leta 2027 na voljo 3,2 milijarde evrov. Največ denarja bo namenjenega raziskavam in razvoju, sociali in zelenemu prehodu, ki tudi sicer postaja ključni fokus vlagateljev.

Nadpovprečno uspešni so slovenski prijavitelji pri programu Obzorje Evropa, ki je namenjen znanosti, globalnim izzivom in konkurenčnosti. Podjetjem so na voljo tudi sredstva iz programa Life, sklada za inovacije in drugih. Letos pa prihajajo v ospredje subvencije za mala in srednja podjetja, lesno industrijo, za krožno in trajnostno gospodarstvo in tudi zagonska podjetja.

O tem, katera evropska sredstva so aktualna za slovenska podjetja, je za Bloomberg Adrio govorila Kristina Kočet Hudrap, direktorica podjetja Tiko Pro, ki se ukvarja s svetovanjem in pripravo na evropske razpise.

Že v uvodu je izpostavila, da letos prihaja do novega svežnja sredstev. Razpisi bodo osredotočeni na kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev, zato je pričakovati nižje subvencije kot doslej. V naslednjih treh letih bodo v ospredju projekti s področja raziskav in razvoja z dolgoročnim učinkom.

"Evropska unija nam daje jasno sporočilo, da ne bo sofinancirala manjših prilagoditev v podjetjih, temveč sredstva namenja projektom, ki obetajo velik preboj in obsežen mrežni učinek," je izpostavila sogovornica in dodala, da bodo nepovratna sredstva namenjena večjim investicijam, ki bi bile brez teh tveganj neizvedljive. Posebnega investicijskega ciklusa v obliki nepovratnih sredstev se lahko nadeja tudi Zasavska regija.

Kočet Hudran je izpostavila tudi, da trajnostni učinki postajajo nujni kriterij za pridobivanje subvencij. Vsak projekt bo moral biti okoljsko vzdržen in etičen, zato v Tiko Pro podjetja spodbujajo k ambicioznosti pri zelenem prehodu. "Trajnost ni več plus, ampak osnovni standard," je še izpostavila. 

Podjetja pri razpisih morajo svoje projekte podpreti tudi z analizami in številkami, s katerimi lahko celovito predstaviti vplive izdelkov ali storitev na okolje, s čimer podjetja ocenijo vse od pridobivanja surovin, končne uporabe ali odstranjevanje izdelka iz življenjskega kroga. Primerno orodje za to so t.i. LCA analize (Life Cycle Assesment) življenskega cikla. Te so tudi dolgoročno smiselne, saj so ključnega pomena za razkritje okolijskega odtisa podjetij, pri tem pa podjetjem svetuje, da "cilj prijaviteljev ne sme biti razpis, ampak zelena in trajnostna prihodnost."

Sogovornica je sicer priznala, da so postopki prijave na razpise dolgotrajne in zahtevajo podrobno razumevanje razpisne dokumentacije in zakonodajnih zahtev, zato se manjša podjetja lahko razpisov izogibajo. Čeprav svetovalci opozarjajo komisijo na te izzive, poenostavitve postopkov pa so v domeni razsipnikov. "Nimamo konkretnega vpliva na to, razen, da spodbujamo podpisnike, naj razmislijo v tej smeri," je še dodala.

Celoten pogovor si oglejte v zgornjem videu.