Kriza v Rdečem morju: Ladijske dobave z zamudo, cene višje do 300 odstotkov

Napetosti, ki so se po začetku vojne v Gazi, v kateri je do danes umrlo že več kot 22 tisoč Palestincev, prelile na eno najpomembnejših trgovinskih plovnih poti na svetu, še vedno vztrajajo. Medtem politika vsaj navidezno išče načine, da bi pomirila vedno bolj zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu.

Zaradi dogodkov v Rdečem morju naraščajo tudi napetosti na trgih, med ladjarji, pristanišči in naročniki ob bližajočem se kitajskem novem letu, ki dodatno bremeni plovne poti. Naslednji štiri do pet tednov bo ključnih, pravijo v družbi Drewry, na Kitajskem pa vlada panika. 

Zadnji napadi znova odvrnili največje ladjarje 

Kljub vzpostavitvi posebne mednarodne operacije Prosperity Guardian, ki jo vodijo ZDA, velika logistična podjetja preusmerjajo ladje, namenjene skozi Sueški prekop, po daljši poti iz 18. stoletja okoli Rta dobrega upanja. Napadi hutijevcev, ki zahtevajo humanitarno pomoč za Gazo, se namreč nadaljujejo, čeprav naj bi od 19. decembra v sklopu operacije Prosperity Guardian prestregli okoli 19 dronov in raket. Sredstva za njihovo delovanje imajo zagotovljena: v enem od napadov so se spustili s helikopterja in zasedli ladjo, poroča Bloomberg. Po podatkih osrednjega poveljstva ZDA so jih med 19. novembrom in 2. januarjem zabeležili najmanj 24. 

Varnostna situacija v Rdečem morju pa se je prelila tudi na borze, kjer so delnice ladjarjev porasle. Maersk je imel več kot 35-odstotno rast med 20. novembrom in 4. januarjem, ko so delnice ladjarja dosegle najvišjo ceno pri 14.120 danskih kronah (okoli 13.890 evrov). Trenutna cena delnice je 13.413 danskih kron oziroma 1.746 evrov. Iz spodnjega grafa gibanja delnice Moller Maersk v lanskem letu je razvidno, da je bilo njihovo leto na borzi zaznamovano z nihanji. 

 

Tudi Hapag Lloydova delnica je med rdečemorsko krizo dosegla najvišjo raven 4. januarja s ceno 171 evrov, njena vrednost je v enakem obdobju pridobila 42 odstotkov. Trenutna vrednost je 156 evrov. V odbodbju dobrega leta dni tudi ta ladjar beleži padce na borzi. 

 

 

Med zadnjimi napadi, o katerih so poročali mediji, je tisti na ladjo francoskega podjetja CMA CGM. Iz podjetja so sporočili, da med člani posadke ni bilo ranjenih. Napad se je zgodil 2. januarja, le nekaj dni po tistem, ko je podjetje oznanilo, da namerava postopoma povečati število ladij, ki plujejo skozi Sueški prekop.

Tik pred novim letom so iz podjetja Maersk sporočili, da so njihovo ladjo Maersk Huangzhou napadle štiri hutijevske ladje. Tri so uspeli sestreliti ameriški helikopterji, ena je pobegnila. Maersk je po tem napadu, kljub prvotno drugačnim načrtom, minulo sredo (dan pred dosegom najvišjih cen na borzi) sprejel, v petek pa sporočil dokončno odločitev (ki je sledila prvotni 48-urni ustavitvi plovbe skozi prekop), da za nedoločen čas preusmerjajo vse ladje po varnejši in daljši poti.

Hapag Lloyd svoje stranke sproti obvešča o preusmeritvah na svoji spletni strani, kjer pravijo, da do nadaljnjega ne plujejo skozi Sueški prekop. Tudi Evergreen in MSC preusmerjata svoje ladje. Francosko podjetje CMA CGM naj bi za zdaj še usmerjalo svoje ladje skozi Sueški prekop.

Maersk bo poskusil skrajšati čas plovnih poti 

Kot so nam povedali na Maersk Adria, bo ladjar poskusil skrajšati plovne poti z dodatnima dvema ladjama in drugimi ukrepi, o katerih pa še niso želeli govoriti. Neuradno bi lahko šlo tudi za izločanje posameznih pristanišč iz prevoznih poti, pri čemer pa naj Luke Koper ne bi bilo med njimi. 

Dodatni dve ladji med Kitajsko in Sredozemljem bosta začeli pluti prihodnji teden. Kako bo trenutno dogajanje v Rdečem morju vplivalo na njihovo poslovanje, še ne znajo oceniti. Nestabilne varnostne razmere tokrat sovpadajo tudi s povečanim pritiskom na ladjarje zaradi kitajskega novega leta. 

"Pristanišča na Kitajskem se takrat skorajda zaprejo za obdobje 14 dni, zato vsi želijo spraviti tovor v Evropo pred tem. Letos zaradi daljših poti že tako primanjkuje ladij in opreme," je povedala predstavnica podjetja Maersk in dodala, da bodo dejanski poslovni učinki dogajanja v Rdečem morju znani konec četrtletja. 

28 odstotkov manjši promet skozi prekop

Sueški prekop je v lanskem finančnem letu dosegel rekordni dobiček: 9,4 milijarde dolarjev (skoraj 8,6 milijarde evrov) prihodka oziroma dve milijardi več kot leto prej. Minuli teden, le dan, preden je Anthony Blinken že četrtič od začetka vojne odpotoval na Bližnji vzhod, je 12 vlad v ostri skupni izjavi obsodilo napade hutijevcev in zagrozilo, da bodo ti soočeni z odgovornostjo, če bodo še naprej ogrožali življenja, globalno gospodarstvo in proste trgovske poti na ključnih plovnih poteh.

Kot v omenjeni izjavi navaja Bela hiša, skozi Sueški prekop teče skoraj 15 odstotkov vsega globalnega ladijskega prometa, od tega osem odstotkov vsega žita, 12 odstotkov nafte, s katero se trguje po plovnih poteh, in osem odstotkov vsega utekočinjenega plina.

Družba Drewry ta teden poročal, da je 822 od skupno 6.100 ladij, ki krožijo po morskih trgovinskih poteh, potencialno prizadetih zaradi tveganj napadov v Rdečem morju in preusmeritev. Po podatkih platforme PortWatch, ki jo Mednarodni denarni sklad ustvarja skupaj z oxfordsko univerzo, je promet skozi Sueški prekop do 2. januarja na letni ravni upadel za 28 odstotkov. To pomeni, da se 3,1 odstotka globalne trgovine preusmerja stran od Rdečega morja.  

Strateške preusmeritve ladij pomenijo daljše in dražje poti

V povprečju naj bi tovor zaradi preusmeritev v Evropo prihajal z 10- do 14-dnevno zamudo. Po podatkih, ki jih navaja Drewry, so zamude najdaljše na poti v sredozemska pristanišča.

Pot med Azijo in vzhodno obalo ZDA (New Yorkom) je daljša za šest dni oziroma 17 odstotkov, pot med Azijo in Severno Evropo (Rotterdamom) pa se podaljša za 10 dni oziroma 30 odstotkov. Najbolj skrb vzbujajoči so podatki o zamudah ladij med Azijo in Sredozemljem (Genovo), saj se pot tovora podaljša za vsaj 15 dni ali 57 odstotkov.

Ko govorimo o cenah, so številke še višje. Cene prevozov za 40-čeveljske zabojnike so od sredine decembra poskočile za 173 odstotkov, je poročal Bloomberg. Nekateri prevozniki naj bi sredi januarja znova povišali cene, in sicer nad šest tisoč dolarjev (5.482 evrov). Tudi CMA CGM je na svoji spletni že objavil, da s 15. januarjem uvajajo nove cene za ves tovor, ki je namenjen iz Azije v Severno Evropo.

"Cene so po informacijah ladjarjev in njihovih agentov v severnojadranskih lukah poskočile tudi do 300 odstotkov," pravi namestnik direktorja podjetja Cargo X in strokovnjak za logistiko Igor Jakomin. A višje cene in zamude blaga lahko povzročijo nove in dodatne težave. Jakomin pravi, da ponekod že prihaja do težav z oskrbo z gorivom, kar bi lahko postalo še izraziteje. Prav tako opozarja, da višje cene ladjarjev močno pritiskajo na naročnike, ki so se jim cene tovora povišale med samim prevozom.

Višje cene ladjarjev, ki so sicer pred krizo napovedovali nadaljnje nižanje voznin, se lahko že zelo kmalu (v naslednjih tednih) prenesejo tudi na potrošnike, meni Gregor Veselko iz podjetja EP Holding d.o.o., ki ima v lasti logistično podjetje Europacific logistika. 

Ponekod so se cene tako močno dvignile, da stroški postajajo nevzdržni, pravi Jakomin in dodaja, da se že nakazuje tudi nova težava: lastniki bi lahko začeli puščati tovor v namembnih pristaniščih, saj bo vrednost tovora postala podobna povišanim vozninam. S težavo se bodo posledično morali ukvarjati ladjarji in pristanišča, pravi Jakomin.

V Maersku Adria sicer pravijo, da za zdaj še niso seznanjeni z nastajanjem tovrstnih težav. Dodajajo še, da težav z oskrbo goriva niso imeli. 

"Nobena alternativna pot ne vodi v Koper"

In kakšne bodo posledice za jadranska pristanišča? V Luki Koper za zdaj pravijo, da vplivov na poslovne rezultate za zdaj še ni, so pa napadi zamaknili prihode treh zabojniških ladij, ki jih pričakujejo konec januarja. Zabeležili so tudi zamik prihoda ladje za pretovor vozil (tako imenovana ladja RO-RO), ki bo namesto januarja v Koper prispela februarja. Kot še pravijo v Luki Koper, ladjarji iščejo alternativne rešitve za preusmeritev ladij oziroma načine, da po čim krajši poti pripeljejo tovor do Sredozemlja.

A do težav lahko pride, če se razmere kmalu ne uredijo. Kot pravi Jakomin, jadranske luke ne bodo občutile posledic, če se varnostne razmere v Rdečem morju razrešijo v naslednjih mesecih. "Če bo situacija trajala več kot tri ali šest mesecev, bo tovor začel iskati novo pot. Če jo najde, ga bo težko vrniti na staro pot," pravi. Dodaja, da bi v tem primeru posledice lahko čutila tudi jadranska pristanišča. 

Med potencialnimi novimi potmi vidi več možnosti: tudi plovno pot prek Severnega pola, železniški promet prek Rusije ali kombinacijo ladijskega in letalskega prometa skozi Perzijski zaliv. "Nobena od teh alternativnih poti pa ne vodi v Koper," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar