Direktorje najbolj skrbi geopolitika

"To je morda najnevarnejše obdobje v zadnjih desetletjih," je nedavno dejal glavni izvršni direktor banke JP Morgan Chase Jamie Dimon. Predsednik Svetovne banke Ajay Banga to označuje kot "nevarno prelomnico" za svetovno gospodarstvo. Larry Fink, glavni izvršni direktor investicijske družbe Blackrock, pa napoveduje, da nas v prihodnosti čaka "manj upanja in veliko več strahu". To, kar skrbi njih in vse več vodilnih v podjetjih, finančnem sektorju in vladah, lahko povzamemo z eno besedo – geopolitika.

Obdobje relativne stabilnosti, ki ga zgodovinarji imenujejo pax americana, torej 75 let gospodarske, vojaške in kulturne prevlade ZDA po drugi svetovni vojni, je minilo. Na njegovo mesto je stopila večpolarna in po naravi krhka tekma za moč in vpliv nad trgovino, tehnologijo in ozemljem. Za to novo dobo je značilen, kot je dejal nemški kancler Olaf Scholz, Zeitenwende – 'epohalni tektonski premik', v katerem so fašizem, avtoritarnost in imperializem v vzponu, globalizacija pa izgublja svoj pomen.

Po besedah Marka Wisemana, predsednika pokojninskega sklada v Alberti, vrednega 160 milijard kanadskih dolarjev (108 milijard evrov), se svet srečuje z "novo paradigmo, katere posledic ni mogoče predvideti". Ne gre le za spopade v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, temveč tudi državljanske vojne, upore in državne udare v več deset državah Afrike, Azije in Latinske Amerike, pa tudi vse pogostejše in vse dražje podnebne katastrofe, množične migracije milijonov beguncev in nevarnost novih pandemij. K temu lahko dodamo še vztrajno inflacijo, strašljiv potencial umetne inteligence, upad zaupanja v zahodno demokracijo in politično paralizo v Washingtonu ter realno možnost vojne za nadzor nad Tajvanom. "To je daleč najtežje in najbolj zapleteno okolje za vlaganje v zadnjih 30 letih – veliko bolj zapleteno kot svetovna finančna kriza," pravi Wiseman.

A kljub vojni v vzhodni Evropi, vse večjim napetostim v indijsko-tihomorski regiji in napadom izraelskih tankov na Hamasova oporišča se večina razprav v finančnih krogih še vedno vrti okoli neskončnih zastarelih špekulacij o inflaciji in denarni politiki. Morda zato, ker nam je predvidljivost v uteho. Ekonomist lahko dovolj natančno predvidi, kako bo dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk vplival na vse, od rasti zaposlenosti do industrijske proizvodnje. Finančni analitik lahko z le nekaj kliki v preglednici do centa natančno izračuna, za koliko se je zaradi dogovora med družbo Ford in vodstvom sindikata zaposlenih v ameriški avtomobilski industriji United Auto Workers zmanjšal dobiček na delnico. V obeh primerih je razpon možnih rezultatov omejen.

Geopolitično tveganje toliko skrbi povzroča zato, ker ga ni mogoče modelirati. Spremenljivke so Rumsfeldova mešanica znanih dejstev, kot je kitajsko nezadovoljstvo zaradi ameriških omejitev izvoza napredne polprevodniške tehnologije, znanih neznank, kot je vprašanje, kje in kdaj lahko ruska vojska uporabi taktično jedrsko orožje v Ukrajini, ter najhujšega, neznanih neznank. Pri tem je možnosti neskončno. Ne trdimo, da odločitve ameriške centralne banke niso pomembne, a koga bo zares skrbelo zaradi cene denarja, če se bomo nenadoma znašli v tretji svetovni vojni?

Direktorji po vsem svetu se začenjajo spoprijemati z novo realnostjo. Ben Smith iz družbe Air France-KLM je na nedavnem konferenčnem pogovoru z delničarji govoril o "večji pazljivosti, strogem nadzoru nad stroški in večji operativni učinkovitosti za zaščito naše marže" zaradi "hudih geopolitičnih napetosti". Podjetja Accor, Baker Hughes, Intel, Mastercard, Japan Tobacco, Porsche in Whirlpool so med tistimi, ki so geopolitiko navedla kot dejavnik, ki je vplival na njihovo poslovanje v tretjem četrtletju ali pa je zmanjšal zaupanje v prihodnost. Za nekatere druge, kot je orožarsko podjetje Northrop Grumman, je globalna nestabilnost dober posel. "To se kaže v povpraševanju," je navedla izvršna direktorica Kathy Warden.

Tsafrir Abayov/AP.

 

Zato ne preseneča, da so strokovnjaki za mednarodne odnose tako cenjeni. Richard Haass, nekdanji ameriški diplomat, ki je 20 let vodil newyorški Svet za zunanje odnose, je od septembra višji svetovalec v investicijski banki Centerview Partners, kjer po besedah soustanovitelja Blaira Effrona strankam pomaga pri "geopolitičnih tveganjih in priložnostih". Skupina Goldman Sachs je septembra ustanovila Globalni inštitut Goldman Sachs (Goldman Sachs Global Institute) za svetovanje o "križišču geopolitike, tehnologije in svetovnih trgov". Ko so pri večinoma satirični oddaji Daily Show potrebovali nekoga, ki bi pojasnil, zakaj je Hamas napadel Izrael, so se obrnili na najglasnejšega strokovnjaka za politična tveganja, predsednika skupine Eurasia Group Iana Bremmerja.

A kot je v svojem nastopu pokazal Bremmer, lahko naknadne razlage dogodkov le zadovoljijo človeško željo po razumevanju, ne dosežejo pa veliko – ne glede na to, kako logične in prepričljive so. Če se ozremo v preteklost, ali je smiselno, da je bil cilj Hamasa spodkopati mirovno pobudo med Savdsko Arabijo in Izraelom? Seveda je. Ali je zdaj očitno, da so meseci miru v Gazi uspešno zazibali Izrael v lažen občutek varnosti? Brez dvoma. Kljub temu je bil napad popolno presenečenje – nihče ga ni pričakoval.

Jae C. Hong/AP.

 

Kaj bo naslednji šok? Kdo ve…

Globalna moč od začetka 20. stoletja še ni bila tako razpršena. Poleg ZDA, Kitajske, Evropske unije in Rusije imajo pomemben nadzor nad kombinacijo vojaških, gospodarskih, kibernetskih, energetskih in okoljsko pomembnih virov tudi Brazilija, Indija, Severna Koreja, Pakistan, Turčija ter države Perzijskega zaliva, torej Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar. Umetna inteligenca in kvantno računalništvo bosta kmalu spet na novo uravnala to ravnotežje.

Svet je seveda preživel že veliko kriz in nesreč – sovražnost med hladno vojno, epidemijo aidsa, vzpon islamskega terorizma, veliko finančno krizo in pandemijo covida 19, če jih naštejemo le nekaj. "Razlika je v tem, da se zdaj ukvarjamo z različico vsega tega hkrati," opiše Wiseman.

Fatima Shbair/AP.

 

Kako dolgo lahko torej sobivata blaginja in nestabilnost? V raziskavi družbe KPMG so direktorji podjetij izbrali "geopolitiko in politično negotovost" kot največje tveganje za gospodarsko rast v prihodnjih treh letih. Leta 2022 sta bili na sedmem mestu in prehiteli vse od disruptivne tehnologije do ranljivosti dobavne verige. Vendar pa je ista skupina 1.325 vodij podjetij odgovorila tudi, da verjame v rast svetovnega gospodarstva, in ne v njegov upad.

Nekateri vlagatelji začenjajo prodajati delnice na kratko, kupovati državne obveznice in koncentrirati sredstva v dolarjih. Morda jim bo šlo dobro. Toda zgodovina finančnih trgov je polna zgodb o bogastvu, ustvarjenem z varovanjem pred nesrečami, ki se niso nikoli zgodile. Iz tega se lahko naučimo, da se ne smemo preveč predajati samozadovoljstvu.

Kot pravi Banga, predsednik Svetovne banke: "Tveganja se pogosto spreminjajo. Če bi se človek osredotočil na ena in zanemaril druga, bi moral biti zelo previden."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar