Kitajska v regiji Adria – kje in koliko vlaga?

S približno 14 milijardami evrov vloženih sredstev v zadnjih petih letih želi Kitajska v prihodnje biti pomemben igralec v regiji Adria. Trenutno je svet zaskrbljen zaradi ohlajanja ene največjih svetovnih gospodarskih sil, zato smo se vprašali, kako bo to vplivalo na naložbene aktivnosti v regiji? 

Da je na kitajske naložbe treba računati tudi v prihodnje, dokazuje te dni podpisani sporazum o novem investicijskem ciklu kitajske družbe Zijin Mining Group v srbski rudnik bakra Bor (RTB Bor), vreden kar 3,8 milijarde dolarjev (3,5 milijarde evrov) za obdobje desetih let. Srbija z 12 milijardami evrov kitajskih naložb v regiji prepričljivo vodi. Vprašanje pa je, ali se bo glede na višino naložb kitajski vpliv ustavil pri gospodarskih interesih. 

Čeprav je Pelješki most eden najbolj znanih kitajskih podvigov na Hrvaškem, pa to ni največja kitajska naložba na Hrvaškem, ampak je to vetrna elektrarna Senj, ki jo je zgradilo kitajsko državno podjetje Norinco International Cooperation. Ocenjena vrednost del je najmanj 200 milijonov evrov.  

Gradnja solarnega parka Solbus Livno naj bi v Bosno in Hercegovino (BiH) prinesla pol milijarde evrov vredno naložbo v obnovljive vire energije, pri gradnji pa bo sodelovalo kitajsko podjetje Hareon Solar Technology China. To bo največja kitajska naložba v tej državi doslej.  

Prevzem Gorenja, vreden skoraj 300 milijonov evrov, pa je največja kitajska naložba, v kateri je Hisense kupil slovenskega proizvajalca bele tehnike in elektronike. Vredno je še omeniti, da je kitajska družba Zhejiang Jinke Entertainment Culture leta 2017 prevzela razvijalca igric in aplikacij za zabavo Outfit7 za milijardo dolarjev. 

V Severni Makedoniji je bila največja kitajska naložba sodelovanje državnega podjetja Sinohydro pri gradnji dveh nekaj manj kot 800 milijonov evrov vrednih avtocestnih odsekov. 

Zneski so vrtoglavi, a na vidiku je nova težava ‒ ohlajanje kitajskega gospodarstva. Kako bo to vplivalo na naložbene aktivnosti v regiji? Mnenja glede tega so različna, strokovnjaki pa skoraj enotni – kitajske investicije se bodo v regiji še nadaljevale. Cilj komunistične partije Kitajske pod vodstvom avtoritarnega Xi Jinpinga ambiciozno predvideva podvojitev kitajskega BDP. Gospodarska blaginja je orodje, s katerim poskuša azijski velikan spodkopati nadvlado ZDA in postati velesila. Ključni del te strategije so naložbe v tujini, kot so investicije v infrastrukturo v državah zahodnega Balkana. 

Preverili smo naložbe Kitajcev v posameznih državah regije Adria.  

SRBIJA: Kitajska se preusmerja s težke industrije na zeleno energijo 

Marijana Avakumović 

Kitajska je postala pomemben vlagatelj, zunanjetrgovinski partner in graditelj cest in železnic v Srbiji. Po nekaterih ocenah vse njene naložbe dosegajo 13,43 milijarde dolarjev ali približno 12,2 milijarde evrov. Brez dvoma so kitajske investicije v Srbiji največje v regiji Adria, pri čemer sta ključni dve stvari. Prvič, pripravljenost Srbije na sodelovanje s Kitajsko. Drugič, kitajsko priznanje mesta in vloge Srbije na Balkanu, ocena njenega potenciala in načina sodelovanja s Srbijo, je za Bloomberg Businessweek Adria povedala Katarina Zakić, znanstvena sodelavka in vodja Centra za študije En pas, ena cesta na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu. 

"Kitajska je prepustila možnost vsem državam članicam pobude pasu in ceste ter srednje- in vzhodnoevropskim državam (CIEZ), da same ponudijo projekte, pri katerih si želijo medsebojno sodelovati, ne glede na to, za katero dejavnost gre. Države pa so morale ugotoviti, kje najbolj potrebujejo te naložbe," pravi Zakić. Srbija je denimo morala zgraditi prometno infrastrukturo, okrepiti energetski sektor, privatizirati družbena podjetja in okrepiti industrijski sektor. Prav na teh področjih so nato tudi sodelovali s Kitajci. 

Ameriška baza podatkov China Global Investment Tracker kaže, da je Kitajska od januarja 2018 do junija 2023 investirala v Srbijo oziroma sodelovala pri projektih v skupni vrednosti 13,43 milijarde dolarjev. Katarina Zakić opozarja, da je bilo po podatkih te baze v obliki investicij vloženih 3,46 milijarde dolarjev, a moramo opozoriti, da ta znesek ni točen, saj ne vsebuje projektov v vrednosti pod 100 milijonov dolarjev ‒ in v Srbiji je bilo v zadnjem času veliko prav teh. 

Infrastrukturni projekti, vredni 10 milijard dolarjev 

Vrednost infrastrukturnih projektov, pri katerih sodelujejo kitajska podjetja, je 9,97 milijarde dolarjev. Kitajci v Srbiji gradijo avtoceste, železnice, mostove, energetske in druge infrastrukturne objekte ter tovarne, dogovorjena pa je tudi gradnja velikega industrijsko-tehnološkega centra v Borči, predmestju Beograda, v katerem naj bi Huawei odprl razvojni center. 

Del infrastrukturnih projektov  (železnica in del avtocest) je bil po besedah Katarine Zakić financiran tudi iz kitajskih posojil, del je prispevala Srbija sama (okoli štiri milijarde dolarjev). Takšne projekte (denimo Očistimo Srbijo in nekatere odseke avtocest) je Srbija financirala z lastnimi sredstvi in posojili drugih institucij, pri teh projektih pa sodelujejo kitajska podjetja. 

Gradnja mostu Zemun‒Borča, avtoceste, gradnja železnice Beograd‒Budimpešta jasno kažejo namero zgraditi edinstveno povezavo, po kateri bo blago iz Kitajske lahko prepeljano iz grškega pristanišča Pirej v srednjo Evropo. 

Med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti, pri katerih so sodelovala kitajska podjetja, sta dva odseka avtoceste Miloš Veliki, ki povezuje Beograd z zahodno Srbijo, kitajska podjetja pa načrtujejo gradnjo nadaljevanja avtoceste od Požege do Črne gore. Pomembni projekti so tudi hitra železnica Beograd–Budimpešta (sestavljata jo povezavi Beograd–Stara Pazova in Novi Sad–Subotica), obvoznice okoli Beograda, Fruškogorski koridor, obvoznica okoli Užica, toplovod med Obrenovcem in Novim Beogradom, most pri Borči. 

Kitajska ima najhitrejšo gospodarsko rast na svetu, ob tem pa se pojavljajo kritike zaradi sumov netransparentnosti njihovih naložb, še zlasti zunaj meja. To je glavni razlog, zakaj na Zahodu, ki neguje tradicijo spoštovanja pravil igre, želijo zaščititi vse udeležence na trgu. Kitajska prisotnost namreč vzbuja potrebo po večji pazljivosti. 

EU in ZDA na preži

Evropska unija ni bila naklonjena skupni gradnji hitre železnice Beograd–Budimpešta, torej med Madžarsko, Srbijo in Kitajsko. Zahtevala je namreč, da Madžarska, ki je članica Evropske unije (EU), izvede razpis za izvajalca. Zanimivo je, da pri gradnji obnovljivih virov energije, konkretno vetrnih elektrarn, kitajska in evropska podjetja sodelujejo in skupaj gradijo vetrne elektrarne, kar je edinstven primer. 

Na prodor Kitajske v ta del sveta, ki je nekako na poti v EU, Bruselj in Washington gledata zadržano. Strah pred resnim konkurentom, ki bi se jima močno približal, se v zadnjih letih preveša v opozorila o umazani tehnologiji, izkoriščanju poceni delovne sile in premalo transparentnih razpisih. 

Pobuda pas in cesta je dosegla Evropo. V tej trenutno sodeluje oziroma se zanima za sodelovanje 67 držav, med njimi tudi Srbija. Neodgovorjeno vprašanje pa je, kako je Srbiji in njenemu predsedniku Aleksandru Vučiću uspelo doseči, da se je Kitajska s Srbijo dogovorila za največ projektov v regiji Adria, in sicer v vrednosti skoraj bilijona dolarjev, torej tisoč milijard dolarjev. 

Kitajska se zanima za razvoj obnovljivih virov energije v Srbiji, čeprav od leta 2016 vlaga predvsem v težko industrijo, kot sta železarna v Smederevu in rudnik v Boru. Pri zadnjem so jo tudi najbolj kritizirali zaradi onesnaževanja okolja. 

Podjetje Zijin je RTB Bor kupilo leta 2018 za 350 milijonov dolarjev in se zavezalo k skupni naložbi v višini 1,2 milijarde dolarjev. Ta družba je pozneje kupila pravico do izkoriščanja bakra in zlata v rudniku Čukaru Peki. Tako so naložbe dveh sestrskih podjetij Zijin Cooper in Zijin Mining skupaj težke okoli dve milijardi dolarjev. Železarno v Smederevu je dve leti prej od države kupila kitajska družba Heestil (zdaj HBIS) za 46 milijonov evrov. Ta pa jo je pred tem za en dinar kupila od ameriškega US Steela. Omenjene naložbe so jo stale 300 milijonov evrov. Tako je Kitajska postala strateški investitor v rudarski panogi (predvsem na področju kovin) in je zato njen pomen izjemno velik. 

Depositphotos

Mimogrede, omenjena podjetja so zdaj postali tudi največji srbski izvozniki. Zijin Mining je lani izvozil za 769,5 milijona evrov, skupine HBIS za 679,5 milijona in Zijin Bor Cooper za 676,4 milijona evrov. 

V zadnjem času pa so se Kitajci oddaljili od težke industrije in se osredotočili na gradnjo vetrnih parkov Maestrale Ring, Vetrozelena in Agrosolar park. Že od lani so se vrstile napovedi, letos pa tudi podpisane pogodbe o sodelovanju kitajskih podjetij s srbskimi in evropskimi podjetji pri številnih projektih na področju zelene energije. 

V energetiki sta bila doslej največja projekta posodobitev termoelektrarne Kostolac in širitev rudnika Drmno, vredna okoli 600 milijonov evrov. Sodelovanje z Elektroprivredu Srbije (EPS) se je nadaljevalo z gradnjo razžveplane naprave v njenem najdražjem projektu TENT s področja varstva okolja, vrednem 165 milijonov evrov. Marca 2020 so sodelovanje nadgradili še s pogodbo za dokončanje termoelektrarne Kolubara B, projekt pa je ocenjen na 385 milijonov evrov. 

V zadnjih letih se je obseg kitajskih naložb razširil, povečalo pa se je tudi število zasebnih kitajskih podjetij, ki vlagajo v Srbijo. Leta 2017 so Kitajci v Beogradu odprli Bank of China, ki je v lasti kitajske države. 

Lani Kitajska po naložbah dosegla Evropsko unijo 

Naložbe iz Kitajske v zadnjih letih močno rastejo. Zgolj iz priliva neposrednih tujih naložb v letu 2022 lahko ugotovimo, da je ta v Srbijo iz Kitajske skorajda enak kot iz EU, kar najbolje kaže na velikost kitajskega kapitala v državi. 

Od leta 2016, ko je Kitajska začela pospešeno vlagati v Srbijo, do konca prvega četrtletja 2023 je bila skupna vrednost neposrednih vlaganj iz Kitajske v Srbijo 4,1 milijarde evrov. V petletnem obdobju (2018‒2022) pa so naložbe iz Kitajske po podatkih Narodne banke Srbije (NBS) obsegale 3,6 milijarde evrov. 

Pomembno je poudariti, da se od leta 2016 investicije iz Kitajske pospešeno povečujejo in da je bilo od leta 2016 do marca 2023 približno 95 odstotkov vseh naložb kitajskih. "Skoraj petina neposrednih tujih naložb od leta 2018 do 2022 prihaja iz Kitajske. Njihov delež v celotnih neposrednih tujih naložbah je 19-odstoten, kar uvršča Kitajsko med pet najpomembnejših vlagateljic," so za Bloomberg Businessweek Adria sporočili iz NBS.  

Po uradnih podatkih za prve tri mesece tekočega leta je bilo investicij iz Kitajske za 112 milijonov evrov, na podlagi predhodnih podatkov za drugo četrtletje pa je mogoče pričakovati, da bo Kitajska ena najpomembnejših vlagateljic v Srbiji. V prvem četrtletju letos so prilivi naložb iz držav EU obsegali 530 milijonov evrov. 

V sektorski strukturi neposrednih tujih naložb iz Kitajske so bili največji prilivi v predelovalni industriji (največ v proizvodnji avtomobilskih delov in proizvodnji osnovnih kovin), rudarstvu (predvsem izkoriščanje rud), gradbeništvu in financah. 

Velik dotok neposrednih tujih naložb iz Kitajske v zadnjih letih je pomembno prispeval k večjemu izvozu na Kitajsko; leta 2022 je presegel 1,1 milijarde evrov. Po drugi strani pa je skupni uvoz iz Kitajske v istem letu dosegel 4,7 milijarde evrov, s čimer se je Kitajska uvrstila na prvo mesto med najpomembnejšimi uvoznimi partnericami Srbije (prehitela je Nemčijo). 

Nikola Ranković, sodelavec centra za strateške analize Gospodarske zbornice Srbije, pravi, da naj bi napovedani prostotrgovinski sporazum med državama prinesel večje izvozne možnosti in nove izvozne priložnosti. Kljub veliki geografski oddaljenosti in specifičnosti, ki jo medkrajevni promet nosi s seboj, bi v tej azijski državi lahko našli končne kupce. Na koncu je treba opozoriti, da je Kitajska tudi glavni uvozni trg za številne evropske države, vključno z Nemčijo. 

Srbija je zainteresirana za povečanje blagovne menjave s Kitajsko v prihodnjih letih, pa tudi za razpršitev strukture z aktivnejšim povezovanjem gospodarskih subjektov obeh držav na področjih, ki jih obe ocenjujeta kot perspektivne. To so digitalizacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), infrastruktura, kmetijstvo, gradbeništvo, energetika (zelena energija) in turizem. 

"Rad bi spomnil, da je bil izvoz Srbije na Kitajsko pred desetimi leti šest milijonov dolarjev, lani pa 1,3 milijarde dolarjev, kar potrjuje dejstvo, da smo s skupnimi močmi prispevali k velikemu uspehu in okrepili gospodarske odnose," pravi Momirović. Pričakuje, da bo srbski izvoz ob uveljavitvi prostotrgovinskega sporazuma presegel dve milijardi dolarjev. "Naša podjetja bodo dobila nove priložnosti na kitajskem trgu, hkrati pa bodo kitajska podjetja imela še večji uspeh v Srbiji in Evropi," pravi Momirović. 

Kitajska tone v recesijo, kaj pa naložbe v Srbiji? 

"Čeprav ima kitajsko gospodarstvo težave, še vedno ni blizu recesije," pravi Katarina Zakić. Ob tem je mogoče opaziti, da od leta 2018 do 2019, predvsem pa od začetka pandemije, bolj skrbno izbira projekte, v katere bo vlagala, ne glede na to, ali gre za posojila ali investicije. V tem smislu v nekaterih regijah, kot so Azija, Bližnji vzhod in Latinska Amerika, Kitajska prednjači pri vlaganju sredstev, v drugih regijah pa zmanjšuje investicije, opaža Zakić. 

Nikola Ranković na drugi strani poudarja, da s tem, ko se kitajsko gospodarstvo v zadnjih mesecih upočasnjuje, pomembno vpliva na razmere na svetovnem trgu. Kitajski uradniki pa se trenutno spopadajo z velikim številom strateških problemov, ki jih morajo rešiti. 

Pri Srbiji že sama izbira panog, v katere Kitajska vlaga, kaže, da razmišlja strateško, torej dolgoročno. Ne smemo pa izključiti možnosti, da bi jo globalna tveganja prisilila v spremembe v ekonomski politiki. Z vidika Srbije na to ne bi smeli gledati tako. V korist temu govori napovedani prostotrgovinski sporazum, ki je v pripravi, pa tudi dejstvo, da se kitajske naložbe v Srbiji zadnja leta močno povečujejo. 

Ta še poudarja, da ZDA že nekaj let skoraj "sabotirajo" kitajsko gospodarstvo, denimo leta 2019 s carino na uvoz nekaterih surovin in s spodbujanjem svojih poslovnežev in poslovnežev političnih zaveznikov, da zmanjšajo odvisnost od kitajskih dobaviteljev. Spodbujajo tudi selitev proizvodnje iz Kitajske v Indijo in podobno. Vendar je odvisnost EU od trgovine s Kitajsko veliko večja kot pri energentih iz Rusije. 

Na vprašanje, kakšni so izzivi pri sodelovanju s Kitajsko, Zakić pravi, da glede na to, da Srbija že več kot deset let intenzivno sodeluje s kitajskimi državnimi podjetji in različnimi državnimi organi, neznanke in trenja nastajajo predvsem pri pogajanju, odločanju in izvrševanju pogodb. 

Največ težav je videti prav pri sodelovanju na terenu med kitajskimi in skrbskimi menedžerji in delavci. Tu pridejo do izraza kulturne razlike in način komuniciranja ter vodenja, a to je mogoče popraviti z ustrezno izobrazbo. 

Poleg tega je bila za nekatera kitajska podjetja na začetku poslovanja v Srbiji težava tudi uskladitev s standardi gradbenega oziroma delovnega sistema EU, ki jih Srbija uporablja v skladu s strategijo vstopa v EU. A se je tudi to stanje bistveno izboljšalo. Omeniti velja še en izziv, ki je povezan z ekologijo in podjetji, ki zaradi narave svojega dela onesnažujejo okolje. V zadnjih letih se je zavest o trajnostnem razvoju in varstvu okolja v Srbiji okrepila in nujno je, da kitajska podjetja, pa tudi vsa druga, domača in tuja, temu namenijo več pozornosti. 

"Izzivi so torej bolj na mikroravni, ne na makroravni, saj je Srbija šla skozi vse faze sodelovanja, ki jih Kitajska običajno ima z neko državo – od sodelovanja na državni ravni, sodelovanja s kitajskimi državnimi podjetji do na koncu z zasebnimi kitajskimi podjetji. Tako da je dobršen del neznank premostila," pravi Zakić. 

SLOVENIJA: Kitajski investicijski pas v Sloveniji 

Aleš Kovačič

Države vzdolž jadranske obale so za Kitajsko gospodarsko in strateško zanimive, saj so s svojimi pristanišči in zalednimi železniškimi povezavami med jugovzhodno Evropo oziroma Balkanom in EU pomembne pri dostopu do evropskih trgov, je za Bloomberg Adria pred nedavnim povedala poznavalka Kitajske in jugovzhodne Azije Zorana Baković. Kaj pa Slovenija? 

Kot smo ugotavljali v nedavnem pogovoru s kitajskim veleposlanikom v Sloveniji Wangom Shunqingom, projektov v okviru omenjene pobude v tej državi ni. Nazadnje je ta priložnost splavala po vodi, ko so leta 2020 podeljevali koncesije za gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper. Kitajska gradbena podjetja so po besedah veleposlanika izkazala znatno zanimanje, a so bila pri tem neuspešna. Predstavnik drugega največjega gospodarstva sveta je povedal še, da je Slovenija zaradi "svoje geografske lege, odlične infrastrukture in visokokvalificirane delovne sile dobra destinacija za naložbe". 

V zvezi s pobudo so nam na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnili, da sami priložnost sodelovanja Slovenije s Kitajsko vidijo pri odpravljanju poledic ujm in poplav. Glede na to, "kaj na infrastrukturnem področju počnejo na Kitajskem ter kitajska podjetja po svetu," pravijo, bi lahko tudi tu našli skupno pot. Kljub temu poudarjajo, da je konča odločitev glede tega, tako kot pri vseh projektih v okviru pobude, odvisna od vlade. 

V Slovenijo prek luksemburškega obvoda 

Kitajske neposredne naložbe v Slovenijo so se močno okrepile leta 2018, ko se je kitajski velikan Hisense v odmevnem prevzemu polastil domačega specialista za belo tehniko in elektroniko Gorenja. Kitajska je na lestvici najpomembnejših tujih neposrednih naložb v Sloveniji leta 2020 zasedla 15. mesto (na prvem je bila Avstrija) s potencialom za prihodnjo rast. 

Za  pojasnila v zvezi s to izkušnjo smo se obrnili tudi na predstavnike Gorenja, vendar njihovih odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. 

Bloomberg Adria

 

Podatki GZS in podjetja KMPG kažejo, da Kitajska postaja pomemben vlagatelj v Sloveniji, predvsem prek svojih podružnic in hčerinskih družb v Luksemburgu, Avstriji in Švici. Njihovih naložb je bilo lani za okoli 300 milijonov evrov. Leta 2020 se je Kitajska uvrstila med osem najpomembnejših uvoznih partneric Slovenije. Kar se tiče deleža slovenskih podjetij z neposrednimi kitajskimi naložbami, je bil ta ob koncu leta 2020 po podatkih KMPG manjši od dveh odstotkov; obsegal je le 1,8 odstotka. 

Med vidnejšimi kitajskimi naložbami v Sloveniji so proizvajalec bele tehnike Gorenje, razvijalec visokotehnoloških laserskih sistemov za medicino Fotona, razvijalec videoiger Outfit7, proizvajalec gospodarskih vozil TAM-Europe, razvijalec elektromotorjev za direktni pogon električnih vozil Elaphe, podjetje za pripravo sekundarnih surovin Dinos, podjetje za vzdrževanje in projektiranje zunanje razsvetljave Javna razsvetljava, biotehnološko podjetje Acies Bio, hoteli Kompas, pa tudi podjetje za računalniški inženiring Arctur. O naložbah je Wang dejal, da si Kitajska prizadeva okrepiti sodelovanje na področju "razvoja infrastrukture, vključno z železnicami in omrežjem 5G". 

Pri GZS dodajajo, da kitajske vlagatelje zanimajo še naložbe v pridelavo hrane, področje mobilnosti in zdravja. "Vse bolj pa se razširja zanimanje za turizem, šport (predvsem zimski) in kulinariko," navajajo. V zadnjem času zaznavajo tudi večje zanimanje za akademsko-raziskovalne projekte, pri čemer poudarjajo vprašanje zaščite intelektualne lastnine, ki je, tako GZS, izziv v kitajsko-slovenskih odnosih, ki ga bo treba nasloviti v prihodnje. 

Senca geopolitike kazi gospodarsko sodelovanje 

Poleg Gorenja velja med pomembnejšimi kitajskimi celostnimi prevzemi slovenskih podjetij izpostaviti tudi proizvajalca laserskih in drugih optičnih naprav za potrebe na področju komunikacij, zobozdravstva in medicine, podjetje Fotona. To v Sloveniji velja za eno vodilnih na svojem področju, leta 2017 pa ga je v celoti prevzel kitajski sklad AGIC Capital. Neuradna vrednost posla se je gibala med 80 in 120 milijoni evrov. 

Na naše vprašanje, kakšne izkušnje imajo s tujimi lastniki, so nam iz družbe sporočili, da so te pozitivne, obenem pa poudarjajo, da uspešno poslovanje s "kitajskimi partnerji zahteva poznavanje njihove kulture, vrednot in poslovnih praks". 

Razlog za prevzem je bila po njihovem mnenju ocena kitajskega sklada, da lahko družba svoj uspešen pohod na ameriški trg ponovi tudi v Aziji. Pravijo, da so se načrti uresničili, ker naj bi bila Fotona "eno najbolj priznanih blagovnih znamk medicinskih laserjev na Kitajskem". 

V zvezi z nadaljnjimi načrti pa navajajo zgolj, da si prizadevajo za nadaljnjo rast na Kitajskem, pri čemer pazljivo spremljajo geopolitično zaostrovanje med ZDA oziroma EU in Kitajsko. 

Da izzivi geopolitike vse bolj odrejajo agendo poslovnežev, dokazuje tudi primer multinacionalke Huawei, ki je svetovni ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke  infrastrukture ter pametnih naprav. Družba v Sloveniji deluje od leta 2015 in si po besedah predstavnikov prizadeva za "razvoj tehnologij 5G". 

Ker gre za strateško in varnostno občutljive naložbe, pri katerih Slovenija sledi stopnjevanju protekcionistične in restriktivne gospodarske usmeritve EU, se podjetje v zadnjem času sooča s "političnimi pritiski". Navajajo, da od slovenske vlade pričakujejo, da bo zakonodaja temeljila na "objektivnih in nediskriminatornih merilih najboljše industrijske in tehnične prakse, ki veljajo enako za vse". 

Svarilom pred vse manj naklonjenemu okolju za kitajske naložbe se pridružujejo tudi na GZS, kjer prav na področju gradnje omrežja 5G opozarjajo na sprejemanje ukrepov, ki "načrtno targetirajo kitajska podjetja z namenom omejevanja delovanja na slovenskem trgu". 

Na seznamu pomembnejših podjetij s kitajskimi solastniki je tudi Elpahe. V podjetje, ki se ukvarja z razvojem pogonskih in krmilnih sistemov za električna vozila, je leta 2015 z nakupom 20-odstotnega deleža vstopil kitajski partner Zhejiang Asia-Pacific Mechanical & Electronic. V pojasnilu so zapisali, da so bili razlogi za vstop kitajskih partnerjev zapolnjevanje potreb tamkajšnjega trga. "Naše partnerje zanima predvsem delovanje na Kitajskem," pravijo. Pojasnjujejo, da tudi sami opažajo, da je zanašanje na lokalne oziroma evropske dobavne verige vse bolj pomembno za podjetja, kjer "ima politika interes zaščititi lokalne trge pred kitajskim vplivom". 

Tveganjem navkljub blagovna menjava s Kitajsko narašča 

Zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva so slovenske naložbe razmeroma manj pomembne za kitajsko gospodarstvo, vendar je Wang v pogovoru poudaril, da je "Kitajska največja azijska trgovinska partnerica Slovenije". V drugem največjem gospodarstvu na svetu ima naložbe več slovenskih podjetij, med njimi so Alpina, Cablex, Cosylab, Dewesoft, Domel, Donit Tesnit, Gostol TST, Pipistrel, EKWB, Hidria, Krka, Le-Tehnika, TT Okroglica, Unior in Vip Virant. 

Da se gospodarsko sodelovanje med državama krepi, kažejo tudi trgovinskih podatki o blagovni menjavi. Med letoma 2016 in 2020 je vrednost uvoza iz Kitajske v Slovenijo zrasla v povprečju za 15,7 odstotka na leto, kažejo podatki analize KMPG. Leta 2020 je uvoz tako nanesel 1,37 milijona evrov, Kitajska pa se je umestila med osem najpomembnejših uvoznih partneric naše države. 

Upoštevajoč zgolj leto 2020, se je uvoz kljub zaščitnim ukrepom ob epidemiji povečal za 17,8 odstotka, in sicer predvsem kot posledica uvoza različne zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov. Uvoz iz Kitajske se je po podatkih agencije Spirit večal tudi v letih 2021 in 2022, ko je ta dosegel vrednost 4,023 milijona oziroma lani 5,027 milijona. 

Čeprav se kitajsko gospodarstvo zaradi sistemskih težav sooča z vse bolj verjetno stagnacijo, če ne že recesije, zaradi česar trpi tudi kitajski izvoz (ta je julija upadel za znatnih 14,5 odstotka), podatki kažejo, da bo slovenski uvoz iz Kitajske naraščal tudi letos

HRVAŠKA: Zmešnjava s podatki o zunanjetrgovinski izmenjavi 

Miro Soldić

Svetovna razprava o gospodarskem ohlajanju Kitajske se vse bolj zaostruje, čeprav njena pričakovana okoli petodstotna rast močno prehiteva konkurenco. Medtem ko nekateri analitiki trdijo, da so nas z dvomestnimi stopnjami rasti BDP v zadnjih desetletjih preprosto razvadili, drugi menijo, da jih čaka resna gospodarska kriza in ukvarjanje s prezadolženostjo. Vsaka še tako natančna analiza je odvisna od točnih številk, ki so sporne tudi, ko govorimo v kontekstu odnosov med Hrvaško in Kitajsko, ki so sicer na svetovni ravni v območju statistične napake. 

Po podatkih državnega statističnega urada (DZS), ki jih obdeluje Hrvaška gospodarska zbornica (HGK), je bila zunanjetrgovinska menjava med Kitajsko in Hrvaško lani 1,53 milijarde dolarjev, od tega le hrvaški izvoz 91,1 milijona dolarjev. Po drugi strani pa so nam s kitajskega veleposlaništva na Hrvaškem posredovali podatke, da blagovna menjava med državama obsega 2,4 milijarde dolarjev, od tega je hrvaški izvoz na Kitajsko 160 milijonov dolarjev.  

Razlika je torej neverjetnih 900 milijonov dolarjev in takšnega odstopanja ne moremo pripisati različnim metodam merjenja ali obračunavanja. 

Po kitajski carinski statistiki se je dvostranska trgovina med Kitajsko in Hrvaško od hrvaške osamosvojitve povečala za 60-krat, torej za 57,1 odstotka od leta 2018 do 2022. Po podatkih DZS je v tem obdobju trgovinska bilanca zrasla za nekaj več kot 51 odstotkov. 

Če je po drugi strani verjeti podatkom Hrvaške narodne banke (HNB), je Kitajska na 31. mestu po neposrednih naložbah na Hrvaškem. Kitajske neposredne naložbe od leta 1993 do začetka aprila 2023 so kumulativno nanesle okoli 164 milijonov evrov, večina pa je bila izvedena od leta 2017 dalje.  

Katere so največje kitajske naložbe na Hrvaškem?  

Kitajsko podjetje Camel Group je v začetku aprila 2017 investiralo 27 milijonov evrov v avtomobile znamke Rimac in tri milijone evrov v kolesa znamke Greyp. V kitajskem mestu Xiangyang so tudi začeli graditi tovarno pogonskih sistemov za električne avtomobile, skupaj z drugimi motorji in inverterji. 

In tu ponovno naletimo na 'matematične' izzive. Decembra 2021 je začela poskusno obratovati Vetrna elektrarna Senj, ki je najpomembnejša kitajska naložba na Hrvaškem. Zgradilo jo je kitajsko državno podjetje Norinco International Cooperation, torej njihova hrvaška podružnica, ki je večinski lastnik senjske družbe Energija Projekt. Gre za največjo vetrno elektrarno na Hrvaškem, ki jo je uradno odprl premier Andrej Plenković, takrat pa so mediji naložbo ocenjevali na okoli 200 milijonov evrov, na uradni spletni strani HDZ, Plenkovićeve matične stranke, celo 230 milijonov. 

Z drugimi besedami, ena sama naložba močno presega znesek celotnih kitajskih naložb na Hrvaškem od leta 1991 po statistiki HNB. 

Hkrati z odprtjem vetrnega parka vprašljive vrednosti je konec leta 2021 začela delovati tovarna avstrijskega FACC v Jakovljah. Izdeluje svetlobne sestavne del za notranjost kabin poslovnih letal in potniških letal, FACC pa je v večinski lasti kitajskega podjetja AVIC (Aviation Industry Corporation of China). 

Bloomberg Adria

 

Seveda so Kitajci na Hrvaškem najbolj znani kot graditelji Pelješkega mostu, a tam je bilo njihovo podjetje China Road and Bridge Corporation le izvajalec del, ki jih je v veliki meri financirala Evropska unija. 

Kratka analiza kitajskega gospodarstva 

Zanimalo nas je, ali je mogoče potrditi pesimistične analize kitajskega gospodarstva pri svetovnih strokovnjakih ali gre za pretiravanje, ki ga podžigajo politične igre in pristranskost. 

Glavni ekonomist HGK Goran Šaravanja poudarja, da kitajski model rasti temelji na naložbah, katerih delež je večji od 40 odstotkov BDP. To je daleč nad deležem investicij v katerem koli gospodarstvu na svetu. 

"Pravzaprav je za kitajsko gospodarstvo že več kot 10 let značilna prevelika količina investicij, zato je razmerje med dolgom in BDP rekordno visoko za gospodarstvo na tej stopnji razvoja. Če bi bile vse te naložbe ekonomsko upravičene, bi bile namreč donosne, torej bi to vodilo v še hitrejšo gospodarsko rast. Povedano drugače, delež zadolženosti v BDP ne bi rasel, ampak bi upadal ali ostal enak," pojasnjuje Šaravanja. 

Kot najočitnejši primer navaja nepremičninski sektor, v katerem se največja in najpomembnejša podjetja spopadajo s stečaji ter zamudami pri plačilu glavnic in obresti izdanih obveznic. 

Poudarja, da je ob tem delež osebne potrošnje v BDP zelo majhen (38 odstotkov), delež izvoza v BDP pa se je med pandemijo povečal. 

Izziv nosilcev kitajske ekonomske politike, ki se zavedajo neravnovesij v gospodarstvu, je, kako povečati delež osebne potrošnje v BDP ter zmanjšati delež naložb in izvoza. Da to ni tako preprosto, kaže primer Japonske, ki se že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja sooča s prilagajanjem prezadolženega in čezmerno investiranega gospodarstva. Kitajsko zagotovo čaka obdobje zelo počasne gospodarske rasti, ki bo trajala, dokler se stopnja zadolženosti ne spusti na vzdržne ravni, je za Bloomberg Adria povedal Šaravanja. 

A finančne krize na Kitajskem (s spremljajočimi posledicami) ne pričakuje, češ da imajo kitajske oblasti dovolj sredstev za sanacijo že tako zelo reguliranega in od sveta izoliranega domačega finančnega sektorja. Čeprav se na prvi pogled sliši nelogično, pojasnjuje, kratkoročno ne gre pričakovati občutnega padca investicijskih aktivnosti, saj se je prav ta politika ob razvoju izvoznih zmogljivosti v zadnjih 40 letih izkazala kot uspešna. 

"Ta uspeh je ustvaril vplivne interesne skupine, zato bo zelo težko izvajati politiko, ki povečuje delež osebne potrošnje v gospodarstvu na račun proizvajalcev in izvoznikov. Tudi politika, ki se je oblikovala, jim je koristila," sklene Šaravanja. 

Zato niti ne preseneča, da kitajski veleposlanik na Hrvaškem Qi Qianjin meni, da situacija ni tako črna, kot jo želi prikazati Zahod. To podkrepi tudi s podatki o 5,5-odstotni rasti BDP na letni ravni, kar je občutno več od lanskih treh odstotkov. 

"Smo več kot tri odstotne točke pred ZDA in smo vodilni med največjimi svetovnimi gospodarstvi. Tuje naložbe se še naprej krepijo, nefinančne neposredne naložbe so bile 62,29 milijarde dolarjev, kar je 14,8-odstotna letna rast," pojasnjuje Qi Qianjin. Ob tem dodaja, da je okrevanje kitajskega gospodarstva naporno, z vzponi in padci. 

Poudarja, da se težav zavedajo in da se z njimi spopadajo. Temelji njihovega gospodarstva, na katerem so v zadnjih desetletjih rasli dvomestno, so še vedno zdravi. 

Glede investicij na Hrvaškem in v regiji poudarja, da želijo v okviru desete obletnice pobude pasu in ceste povečati naložbe in sodelovanje. Kot glavna področja skupnega interesa je navedel infrastrukturo, poseben poudarek je namenil tudi obnovljivim virom energije, električnim vozilom in baterijam. 

BiH: Kitajci v naložbe prek podjetij v EU  

Nejra Džaferagić

Bosna in Hercegovina (BiH) ni izjema, ko gre za panoge, ki zanimajo vlagatelje iz Kitajske. Prevladujejo naložbe v energetskem in transportnem sektorju, medtem ko je zunanjetrgovinska neuravnoteženost uradnega Sarajeva izjemno izrazita.  

Po podatkih Zunanjetrgovinske zbornice BiH je bil uvoz iz Kitajske od leta 2018 do 2022 vreden 1,54 milijarde evrov (3.030 milijonov KM), medtem ko je v enakem obdobju izvoz obsegal neprimerljivo manjših 86 milijonov evrov (168 milijonov KM). 

Izvoza je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2023 le za 7,9 milijona evrov (15,6 milijona KM). Največ so izvozili lesa in lesnih izdelkov ter oglja, sledili so izdelki iz železa in jekla ter vozila. Uvoz v istem obdobju pa bil 331 milijonov evrov (648 milijonov KM). Po vrednosti je bilo največ uvoženih električnih strojev, opreme in njihovih delov, jedrskih reaktorjev, kotlov, strojev ter izdelkov iz železa in jekla. 

Ekonomist in poslanec v predstavniškem domu parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine (Federacije BiH) Admir Čavalić poudarja, da je Kitajska pomembna zunanjetrgovinska partnerica regije zahodnega Balkana, a tudi pomembna država v kontekstu investicij in gradnje osnovne infrastrukture. Vendar opozarja na dve nevarnosti, povezani z upočasnitvijo kitajskega gospodarstva.  

"Obstaja velika izpostavljenost kitajskemu gospodarstvu, ki je ni mogoče prezreti. Pri tem prihaja do dveh vrst tveganj – posredno v kontekstu upočasnitve svetovnega gospodarstva, ki bo imela posledice na gospodarstvo zahodnega Balkana, in neposredno – manj investicijskih priložnosti, pomanjkanje podpore nekaterim ključnim infrastrukturnim projektom in podobno," navaja Čavalić. 

Po njegovih besedah ekonomisti spremljajo trenutne razmere na Kitajskem, ki so poleg ZDA motor svetovnega gospodarstva. "V interesu vseh je, da se ta motor ne upočasni." 

Kitajci vlagajo tudi posredno v BiH 

Višina vpisanega kapitala iz Kitajske v BiH je precej skromna, pomembne projekte pa izvajajo v sodelovanju s partnerji, ki so javne ali zasebne družbe (tudi s pogodbo o gradnji in financiranju energetskih in infrastrukturnih projektov). Običajna praksa je tudi, da velika kitajska podjetja registrirajo svoja podjetja v BiH prek podjetij iz Evrope, s ciljem, da bi razširila svoje poslovanje. Torej je naložb iz Kitajske verjetno veliko več od uradno vpisanega kapitala. Po podatkih, ki jih je leta 2018 objavil Financial Times, je BiH na samem vrhu lestvice kitajskih investicij v širši regiji. 

Leta 2022 je Kitajska v BiH vložila 46 milijonov evrov (89,5 milijona KM) po podatkih Centralne banke BiH (CBBH), kar je znatno povečanje neposrednih tujih naložb iz Kitajske glede na preteklo leto. Decembra 2022 je bil znesek kitajskih naložb  21,7 milijona evrov (4,5 milijona KM) v Federaciji BiH in 23,7 milijona evrov (46,5 milijona KM) v Republiki Srbski.  

Zagon za širitev sodelovanja in povečanje investicij iz te daljnovzhodne države bi lahko bilo tudi leta 2021 ustanovljeno Združenje kitajskih podjetnikov v BiH. Sestavljajo ga nekatera največja kitajska podjetja, ki zagotavljajo rešitve in storitve na področjih, kot so energija in infrastruktura (China Energy Engineering Group), gradbeništvo (Power Construction Corporation of China ‒ POWERCHINA), zagotavljanja zdravstvenih storitev (China Sinopharm International Cooperation), celostnih rešitev za globalno energijo, transport, varstvo okolja (Dongfang Electric Corporation ‒ DEC) ter rešitev s področja infrastrukture IKT in pametnih naprav (Huawei Technologies). 

Na spletni strani registra poslovnih subjektov v BiH (za območje Federacije BiH in Brčko okrožje) je bilo do sredine avgusta 2023 vpisanih 366 podjetij s kapitalom iz Kitajske (ki so se registrirala ali preregistrirala). Nobeno od teh podjetij ni bilo registrirano s kapitalom, večjim od 255 tisoč evrov (500 tisoč KM). 

Kot so sporočili iz združenja, je razlogov za njihov nastanek veliko, češ da lahko kitajska podjetja BiH trgu veliko ponudijo. Predvsem pa so želeli z ustanovitvijo združenja kitajskih podjetnikov, ki poslujejo v BiH, izboljšati stike in izmenjave med samimi člani. 

Energetski in infrastrukturni projekti 

Kitajska podjetja izvajajo pomembne infrastrukturne projekte v BiH, čeprav  večinoma le zagotavljajo sredstva. Za izvajanje projektov pa so registrirana tudi podjetja v BiH. 

Večina naložb iz Kitajske ni zabeležena kot tuje neposredne investicije, ampak so izpeljane v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi partnerji pri izvedbi velikih infrastrukturnih ali energetskih projektov, pojasnjuje Agencija za promocijo tujih investicij BiH (FIPA). Med prvimi je bil projekt Termoelektrarne Stanari Doboj Dongfang Electric Corporation, ki je nastal v sodelovanju z EFT Group iz Velike Britanije v lasti poslovneža Vuka Hamovića leta 2010. Drugi je bil infrastrukturni in energetski projekt z vlado Republike Srbske in vlado Federacije BiH. 

Kitajska podjetja so poleg energetike dobila donosne posle tudi v transportni panogi, kjer trenutno gradijo dve avtocesti: Banjaluka‒Prijedor in Brčko‒Bijeljina. 

Podjetje China Shandong International je z vlado Republike Srbije podpisalo koncesijsko pogodbo za gradnjo avtoceste Banjaluka–Prijedor–Bosanski Novi. Uradi začetek gradnje je bil leta 2021 s 33-letno koncesijsko pogodbo. Avtocesta Banjaluka‒Prijedor bo dolga 42 kilometrov (prva faza), vrednost projekta je okoli 300 milijonov evrov. Letos je družba izrazila interes tudi za gradnjo hitre ceste Bijeljina–Sokolac. 

Vlada RS

 

Prav tako je bil leta 2021 napovedan začetek gradbenih del na vetrni elektrarni VE Ivovik v Livnu. Vlagatelja in ustanovitelja podjetja VE Ivovik sta bila CNTIC CAPITAL (Hongkong) in Sinohydro, vendar se je lastništvo spremenilo, tako da sta zdaj ustanovitelja Ivovik Wind Power Luxemburg (z ustanovitelji iz Kitajske) in CNTIC CAPITAL. Ocenjena vrednost projekta je 130 milijonov evrov. 

V Livnu naj bi izvedli še en elektroenergetski projekt, pri gradnji katerega bodo sodelovali kitajski vlagatelji. Koncesijo za gradnjo sončne elektrarne na lokacijah v tej občini je pridobilo podjetje Solbus Livno. Ocenjena vrednost solarnega parka je 500 milijonov evrov in bo izveden v sodelovanju s Hareon Solar Technology China. Podjetje Solbus Livno je registrirano kot joint venture (skupna vlaganja) partnerjev iz BiH, navedeno pa je, da deluje v sklopu kitajskega podjetja. 

Vlada Republike Srbske je leta 2021 podpisala sporazum o financiranju in gradnji hidroelektrarne (HE) Dabar, ki je vreden 190 milijonov dolarjev. Hidroelektrarno bo gradilo kitajsko podjetje China Energy Gezhouba Group, financirala pa jo bo kitajska državna banka Exim z garancijo Republike Srbske. HE Dabar, katere skupna vrednost je okoli 332 milijonov evrov (650 milijonov KM), bo imela instalirano moč 159,15 megavata, na leto pa naj bi proizvedla 251,80 gigavatnih ur električne energije.

SEVERNA MAKEDONIJA: Preplavljena s kitajskimi izdelki, naložbe so redke 

Vladimir Nikoloski

Kitajska je bila nekoč manjša trgovinska partnerica Severne Makedonije, a je v zadnjih letih postala redna članica lestvice desetih držav, s katerimi imajo Makedonci največjo trgovinsko menjavo. Ob tem je pomembno poudariti, da uvoz iz Kitajske nenehno presega makedonski izvoz.  

Vrednost makedonskega izvoza na Kitajsko je bila leta 2004 približno milijon evrov, lani pa 54,9 milijona evrov. Ob tem se je uvoz iz Kitajske v Severno Makedonijo povečala s 64,9 na 949 milijonov evrov. Rast trgovinske menjave med državama se nadaljuje tudi v prvi polovici letošnjega leta. V tem obdobju je Kitajska postala peta največja trgovinska partnerica Severne Makedonije (za Nemčijo, Veliko Britanijo, Grčijo in Srbijo). V prvi polovici letošnjega leta sta državi izmenjali za 499 milijonov evrov izdelkov, kar je 12,2 odstotka več kot v primerjavi z enakim obdobjem lani.  

Od celotne trgovinske menjave obsega izvoz makedonskih izdelkov na Kitajsko 41 milijonov evrov, vrednost uvoza v obratni smeri pa je 458 milijonov evrov. 

Seznam izdelkov, ki jih Severna Makedonija uvaža iz Kitajske, je dolg in raznolik. Na njem je dobesedno vse: nova in stara oblačila, tehnika, elektronski deli, avtomobili, avtodeli, stroji, igrače, bombaž, sintetika, kemični izdelki in razna živila (ribe, sladkor in podobno). Če je nekako razumljivo, da Severna Makedonija iz azijskega gospodarskega velikana uvaža tehnično opremo in tekstil, je presenetljivo, da se na policah makedonskih tržnic redno znajdeta tudi zelenjava in sir, pridelan na Kitajskem. Nasprotno pa je seznam izdelkov, ki jih Kitajska uvaža iz Severne Makedonije, precej krajši (fero zlitine, vino, marmor, deli za tirna vozila, elektromotorji, kemični izdelki in podobno). 

Skromne neposredne naložbe 

Kitajske ni na seznamu desetih največjih tujih vlagateljev v Severni Makedoniji. Skupne neposredne naložbe so manjše od 150 milijonov evrov. Kitajski delež v celotnih neposrednih naložbah v Severni Makedoniji je okoli dva odstotka. Gre za manjše investicijske projekte, predvsem v trgovini in nepremičninskem sektorju. 

V preteklosti so bile napovedane številne investicije kitajskih podjetij na različnih področjih, a nobena napoved pozneje ni bila uresničena. Primer tega je bila dolgo pričakovana naložba kitajskega podjetja Haier, velikana elektronske industrije. Od zmage na razpisu za projekt makedonske vlade Računalnik za vsakega otroka leta 2009 je to podjetje napovedalo večmilijonsko skupno naložbo z južnokorejskim Treeviewom za proizvodnjo televizorjev v Severni Makedoniji. Investicija ni bila nikoli izvedena.

Zdi se, da Severna Makedonija ni priljubljena destinacija za neposredne naložbe kitajskih podjetij, če upoštevamo, da ni prevzemov niti greenfield (povsem nove naložbe) ali brownfield (širitev že obstoječih naložb) naložb. Še en dokaz za to je, da se nobeno kitajsko podjetje (niti kitajska vlada) ni odzvalo na predlog prejšnje makedonske vlade o odprtju posebne proste cone za kitajska podjetja. 

Makedonci že deset let čakajo na avtocesto Kičevo‒Ohrid 

Severna Makedonija je bila prva država iz Platforme 17 + 1 (koncept sodelovanja med Kitajsko in državami srednje in vzhodne Evrope), ki je uporabila denar iz kreditne linije v vrednosti 10 milijard ameriških dolarjev, ki ga je zagotovil Peking za infrastrukturne projekte v regiji. Leta 2013 je kitajska Exim Bank sklenila pogodbe za kreditiranje gradnje avtoceste Miladinovci‒Štip v vrednosti 278 milijonov dolarjev in avtoceste Kičevo‒Ohrid v vrednosti 505 milijonov dolarjev. Makedonska vlada je gradnjo cest dodelila kitajskemu državnemu podjetju Sinohydro. Podizvajalca sta bili domači podjetja Beton in Granit, 'uvoženi' pa so bili gradbeni delavci iz Kitajske. 

Ta dva projekta sta doživela različno usodo: 47-kilometrska avtocesta Miladinovci‒Štip je bila predana v promet leta 2019, gradnja pa je stala 64 milijonov dolarjev manj od ocenjene vrednosti. Severna Makedonija je plačala penale zaradi neizčrpanih sredstev. Skupni stroški tega posojila so bili 23 milijonov dolarjev. Medtem 57 kilometrov dolgo avtocesto Kičevo‒Ohrid gradijo že deset let od podpisa pogodbe. Zaradi neuresničitve tega projekta je bila decembra 2019 Severna Makedonija prisiljena najeti dodatno posojilo pri kitajski banki Exim Bank v višini 179 milijonov dolarjev. Verjetno je gradnja te avtoceste ena najdaljših v zgodovini. 

Za gradnjo avtocest Kičevo‒Ohrid in Miladinovci‒Štip je leta 2017 nekdanje posebno državno tožilstvo vložilo obtožnico v primeru Traktorija. Nekdanji premier Nikola Gruevski in več drugih uradnikov je bilo obtoženih, da so državni proračun oškodovali za več kot 155 milijonov evrov. Gruevski je bil obtožen prejemanja podkupnine za nezakonito dogovarjanje o proviziji s kitajskim podjetjem Sinohydro. Novembra 2019 je kazenski pregon nekdanjega premierja Nikole Gruevskega popolnoma zastaral. Lani so državni revizorji pri izvajanju tega projekta ugotovili številne napake državnih organov, zaradi katerih je prišlo do dodatnih in nepredvidenih stroškov v višini 312 milijonov evrov. 

Največje sodelovanje na področju energetike sega v leto 1994 

Na področju energetike je bilo zadnje večje sodelovanje med Severno Makedonijo in Kitajsko leta 1994. Nato je Severna Makedonija od Kitajske najela posojilo v višini 80 milijonov dolarjev za gradnjo jezu na reki Treski, kjer je pri Skopju zgrajena hidroelektrarna Kozjak. Pri izvedbi tega projekta je sodelovalo kitajsko podjetje CWE, hidroelektrarna pa deluje še danes. 

Sicer pa so kitajska podjetja že večkrat zmagala na velikih razpisih v Severni Makedoniji. Denimo Yutong je bil izbran za nabavo 202 dvonadstropnih avtobusov za potrebe mesta Skopje, CRRC Zhuzhou Locomotive pa za nabavo električnih lokomotiv za makedonske železnice. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar