.webp){kind=icon}
Trend upočasnjevanja inflacije se bo v Sloveniji nadaljeval, so zapisali v poročilu analitiki Bloomberg Adria. Novembrska letna inflacija znaša 4,9 odstotka, prihodnje leto bo, tako napovedujejo analitiki, inflacija 2,8 odstotna.
Preberi še
Vasle pojasnjuje odločitev ECB: Naši ukrepi so obrzdali inflacijo
Guverner Banke Slovenije in član sveta ECB Boštjan Vasle komentira ta teden sprejete ukrepe.
15.12.2023
Do kdaj bodo obrestne mere ECB ostale na trenutnih ravneh?
Prvo spremembo obrestnih mer ECB trgi pričakujejo ob koncu prvega četrtletja 2024.
14.12.2023
Analiza BBA: Ekspanzivna fiskalna politika in bančna likvidnost recesijski varovalki
Večji izdatki držav v regiji izničili padec povpraševanja na trgih glavnih trgovinskih partneric v EU.
11.12.2023
Padec inflacije na Japonskem zaradi subvencioniranih cen energentov
Inflacija na Japonskem je padla na najnižjo raven v zadnjem letu in je bila novembra 2,3-odstotna. To je skoraj pol odstotne točke manj kot oktobra, takrat je bila 2,7 odstotka, in to predvsem zaradi subvencioniranih nižjih cen električne energije in plina.
05.12.2023
Inflacija se ohlaja; v Sloveniji počasneje kot v območju evra
Letna rast cen se ohlaja tako v Sloveniji kot v državah z evrom, a pri nas počasneje.
30.11.2023
Past inflacije je v njeni naravi, opozarja v pogovoru za Bloomberg Adria TV opozoril Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
''Trenutna inflacija je ponudbene in stroškovne narave. Če jo poganjajo cene, zlasti energentov in hrane, potem je takšna inflacija bolj odporna,'' meni Kovač. Po drugi strani iz zgodovine inflacije v zadnjih petdesetih letih vemo, ''da je zanjo recesija najboljše zdravilo''.
Z ohlajanjem gospodarstva se cene postopoma znižujejo ''in to se zdaj dogaja na evrskem območju,'' razlaga Kovač. Opozarja še, da inflacija ne bo hitro upadla, če bomo imeli (pre)visoko gospodarsko rast.
Pozorno bo treba spremljati predvsem dva faktorja sedanje inflacije, cene energentov in hrane. ''Če vlada ne bo storila vse, kar je v njeni moči in na srednji rok stabilizirala cene energentov ter skušala maksimalno vplivati na dogajanje na področju prehrambnih verig, se inflacija ne bo tako hitro zniževala, kot si obetamo,'' je jasen Kovač.
Kako do večje gospodarske rasti?
Vlada je pri cenah energentov že uspešno ukrepala, kar kaže mesečna deflacija v minulem mesecu. Slovenska vlada si zdaj prizadeva spodbuditi gospodarsko rast. ''Popoplavna obnova je srednjeročni vzvod,'' komentira Kovač načrte vlade, da spodbudi rast skozi obnovo po poplavah.
Gradbeništvo ima relativno velik multiplikativni učinek, a potrebuje zagon, pravi ekonomist. Tako naslednje leto po njegovem mnenju ni realno pričakovati, da bi popoplavna obnova že dala želeni prispevek k rasti.
Možno je, da bodo zagon dale banke, ki bodo s kreditiranjem želele rešiti presežno likvidnost, ki je tudi posledica velikih dobičkov. Kovač meni, da je povečana posojilna dejavnost odvisna od poslovnih odločitev posameznih bank.
Bi pa s tem spodbujeno domače povpraševanje pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, meni Kovač. Povpraševanje na izvoznih trgih se namreč ohlaja. "To je zaskrbljujoče,'' opozarja ekonomist.
Gospodarska rast bo po njegovem mnenju v letu 2024 temeljila predvsem na notranjem povpraševanju in trošenju države.
Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem videu.
