Vasle pojasnjuje odločitev ECB: Naši ukrepi so obrzdali inflacijo

Nove makroekonomske napovedi za evrsko območje, s katerimi se je včeraj seznanil Svet Evropske centralne banke (ECB), do leta 2026 kažejo nadaljnje umirjanje inflacije in postopno okrevanje gospodarske rasti. "V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ponovno ohranimo nespremenjene. Poleg tega smo sprejeli odločitev, da nadaljujemo normalizacijo portfeljev vrednostnih papirjev denarne politike," je včerajšnje dogajanje na ECB danes komentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Po njihovih ocenah bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. "Naše vsakokratne odločitve bodo še naprej zagotavljale, da bodo nivoji obrestnih mer dovolj restriktivni, kolikor časa bo treba, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu 2-odstotnemu cilju," je zapisal Vasle. Ta velja za bolj strogega člana sveta ECB, v katerem sedijo guvernerji centralnih bank držav z evrom, torej je zagovarjal bolj restriktivno denarno politiko za omejevanje inflacije.

Analitiki po odločitvi ECB: Posebno privlačni donosi obveznic obrobnih držav

"Po odločitvi Fed je tudi ECB nadaljeval v istem tonu. To trenutno potiska delniške trge navzgor in donose obveznic navzdol, v skladu s pričakovanji, da bo prišlo do znižanja obrestnih mer v naslednjem letu in upočasnitve inflacije, do katere že prihaja," so odločitev ECB komentirali analitiki Bloomberg Adria.

Po mnenju analitikov so po odločitvi ECB zdaj posebno privlačni donosi obveznic obrobnih držav, kot so Hrvaška, Grčija, Portugalska, Španija in Italija, katerih donosi so v zadnjem mesecu padli za približno 60 baznih točk na vrednosti kot na koncu leta 2022. "Tukaj pričakujemo dodatno preseganje donosa, saj bodo pričakovanja o zniževanju obrestne mere vse večja."

Banke napovedujejo nadaljnje zaostrovanje kreditnih pogojev

Hitrejše umikanje iz posebnega programa PEPP, ki je del programa kvantitativnega rahljanja (QE) že z začetkom druge polovice 2024, bo dodatno zmanjšalo višek likvidnosti in bilanco ECB. Ta ukrep ECB je pravzaprav nadomestilo verjetnega zniževanja referenčnih obrestnih mer v letu 2024, kar bo zasidralo inflacijo, menijo analitiki.

"Po zadnji anketi o kreditiranja bank v evrskem območju banke pričakujejo nadaljnje zaostrovanje kreditnih pogojev in pričakujejo padec povpraševanja po kreditih podjetij in gospodinjstev. V povezavi z zmanjšanjem bilance ECB bo to povzročilo iztiskanje viška likvidnosti, zato nadaljnje dvigovanje referenčnih obrestnih ni potrebno," so v odzivu na četrtkovo odločitev ECB zapisala analitiki Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar