.webp){kind=icon}
Energetsko intenzivna podjetja, ki med leti 2022 in 2024 plačujejo višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov, so lani od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo prejela 25,7 milijonov evrov nadomestila. Denar za to izhaja iz Sklada za podnebne spremembe. V celotnem omenjenem obdobju bodo podjetja prejela skoraj 100 milijonov evrov.
V sistem trgovanja je sicer vključenih več kot 11 tisoč energetsko intenzivnih podjetij in upravljalcev zrakoplovov. V Sloveniji je na seznamu upravljalcev naprav z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov 34 upravljalcev. Med temi so vse termoelektrarne in toplarne, proizvajalci jekla, cementa, stekla, keramike, apna, papirja.
Energetsko intenzivna podjetja pravijo, da bodo denar namenili proizvodnji energije iz obnovljivih virov. A obenem opozarjajo, da nekatere industrije zaradi trgovanja s kuponi zapuščajo Evropo, svoje izdelke pa nato uvažajo nazaj. Nova evropska zakonodaja do leta 2030 zahteva znižanje emisij za najmanj 55 odstotkov oz. na 55-odstotno raven vrednosti iz leta 1995.
O tem, kako uspešna bo Slovenija pri zniževanju emisij in kaj mora storiti industrija, je za Bloomberg Adria TV govorila direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Antonija Božič Cerar. Sogovornica pravi, da ''transformacija terja ne le novo industrijsko, ampak tudi družbeno in širšo gospodarsko infrastrukturo''.
Poleg skrbi za energetsko učinkovitost procesov so prepoznane tehnologije ogljične nevtralnosti, zajemanje, shramba in uporaba ogljikovega dioksida, elektrifikacija proizvodnih procesov in tudi proizvodnje toplote ter uvedba krožnega gospodarstva z drugačnim odnosom do zavrženih izdelkov in tudi do sprejemanja odpadkov kot virov surovin.
Meni, da mora ''država delovati kot vodja tima. Postati mora skrbnik stabilnega, predvidljivega poslovnega okolja, kjer vsi deležniki, ki bodo nosili ta prehod, skupaj sodelujejo''. Tudi po njenem mnenju mora biti ''industrija tista, ki se ji najprej pomaga'', naloga industrije pa je, da bo celotno družbo potisnila v pravo smer.
Zato pa morajo podjetja ''izdelati načrte za zeleni prehod ob upoštevanju najsodobnejših trajnostnih načel z odgovornim odnosom do socialnega okolja in okolja nasploh,'' pravi Božič Cerar. Država kot vodja tima jim mora ob tem stati ob strani s hitrejšo izdajo dovoljenj.
Druge naloge države so povezovanje postopkov, financiranje izgradnje nove infrastrukture, ki bo potrebna predvsem za energetsko samooskrbo s ciljem stabilnosti in varnosti vseh, pa tudi povezovanje s šolskim sistemom, da bo ta izobrazi kadre, ki jih industrija potrebuje za prehod.
Obenem mora dati država ''jasen signal podjetjem, v kaj naj investirajo, ali naj ostanejo v Evropi ali naj se izselijo drugam,'' pravi Cerar Božič. A s proizvodnjo na drugih celinah še bolj obremenjujejo okolje, sploh če prištejemo še emisije od transporta. Zato Evropska unija ''postopoma uvaja neke vrste carine za aluminij, jeklo, gnojilo in cement,'' razloži Božič Cerar.
